NA KOŽO

Komentar Bojana Budje: 1700 let kasneje

Nedeljsko zaprtje trgovin za zdaj poteka pod varnim okriljem epidemije.
Fotografija: Še trgovine smo lanskega oktobra zaprli. Za kar smo potrebovali celih 17 let. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Odpri galerijo
Še trgovine smo lanskega oktobra zaprli. Za kar smo potrebovali celih 17 let. FOTO: Uroš Hočevar, Delo

Ni me bilo zraven, a menda bo čez nekaj dni okroglih 1700 let, kar je bila prvikrat uzakonjena nedelja kot dan počitka. Rimski cesar Konstantin je bil tisti, ki da je 7. marca 321 izdal državni zakon, po katerem je bil vsem razen kmetom zapovedan nedeljski počitek. Med častilci nedeljskega brezdelja sem bil v otroštvu in mladosti tudi sam, sedaj pa je že desetletja ta dan enak preostalim v tednu; časopisi morajo pač biti v ponedeljek zjutraj pri bralcih. A še zmeraj me daje nostalgija po tistih letih, ko se je družina točno opoldne zbrala na nedeljskem kosilu ob mizi, s katere so vonjali goveja juha z rezanci ali ribano kašo, kuhana govedina s hrenom, omiljenim z naribanim jabolkom in jajčkom, ter seveda restan krompir. Tu in tam, a vselej ob posebnih priložnostih, je govedino zamenjala pohana piška. Točno se je vedelo, komu pripada kak kos. Tako je živelo, morda malo boljše ali malo slabše, še na stotine, tisoče in stotisoče slovenskih družin. Smo bili srečni? Otroštvo in mladost sta vselej bolj ali manj srečna. Sta bila srečna mama in oče? Ne vem, nikoli nismo govorili o tem.

Kar pomnim, je bila nedelja sedmi dan v tednu, stari judovski in egipčanski koledar jo omenjata kot prvega. Še danes se mnogi katoličani prerekajo o tem, na pomoč kličejo celo Sveto pismo, ki nedeljo omenja kot začetek tedna. Slovenci? Že ime pove, da ob nedeljah zvečine ne delamo. Še trgovine smo lanskega oktobra zaprli. Za kar smo potrebovali celih 17 let; referendum na to temo je bil davnega leta 2003, ko smo se večinsko odločili, naj Slovenci ob nedeljah predvsem molimo in se posvečamo družini ter drug drugemu. Ne vem, koliko časa bo vzdržalo, zaprtje za zdaj poteka pod varnim okriljem epidemije. A potrošništvo je morda res nekoliko ostudno, celo grešno, vendarle pa svet vrti na svojih dobro podmazanih ležajih. Ne nazadnje trgovanje, prodajanje in kupovanje dajejo delovna mesta in zaslužek. Država si polni nenasitno malho z davki od najmanjše prodane reči, davek je tudi, če kaj stane vsega en evro.

Epidemije bo enkrat konec in zna biti, da se bomo prav ob 1700 let visokem jubileju nedelovne nedelje znova prešteli. Čudežni ključ, ki odpira nedeljske štacune, je turizem. In le kaj je Slovenija drugega kot eno samo turistično središče. Kjer to ni, nihče ne živi. Nemara pa se bo le razkrilo, da je množični nedeljski počitek predvsem želja onih, ki so utrujeni od brezdelja med tednom.

Izbrano za vas

Izbrano za vas