Kolumna Mateja Lahovnika: Nujna stanja

Pred dnevi je državna agencija za raziskovalno dejavnost še drugič iz povsem birokratskih razlogov zavrnila javno financiranje programa Nujna stanja v interni medicini, ki ga vodi dr. Noč. Če raziskovanje zdravljenja kardiovaskularnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok smrti po svetu, ni prioriteta za državo, potem se res velja vprašati, kaj sploh je prioriteta oziroma kaj je pomembnejše od nujnih stanj v interni medicini?! Nikogar ni presenetilo, da je lani ta interventni kardiolog dobil Zoisovo nagrado, ki je najvišje priznanje za znanstveno raziskovalno delo. Hiter razvoj interne medicine sovpada z vse večjimi in raznovrstnejšimi potrebami bolnikov po zdravljenju. Zato se je že lani dvignilo precej prahu, ko je država nenadoma prenehala financirati program nujnih stanj v interni medicini. Leto dni po tem zapletu pa je še drugič odklonila finančno pomoč za ta raziskovalni program, od katerega imamo koristi vsi. V vsaki družini namreč najdemo kakšnega bolnika s kardiovaskularno boleznijo.

Zaradi infarkta umre skoraj že vsak tretji Slovenec, zato bi moralo biti logično, da država ne bo ukinila javnega raziskovalnega financiranja programu, kjer so koristi za ljudi največje. Ne pozabimo, da se je na primer konec decembra lani na ministrstvu za delo našel proračunski denar celo za analizo nasilja med zmenki in za preseganje stereotipov.

Najbolj skrb vzbujajoče je, da država ne najde denarja niti za razvoj nekaterih drugih področij medicine. Zato se je v zadnjem obdobju še okrepil občutek, da se tisti, ki delijo javni denar, ne zavedajo, kako pomembno je zdravje ljudi, in da se po kakovosti zdravstvene oskrbe meri tudi življenjski standard prebivalstva. V začetku meseca smo namreč izvedeli, da je 30 bolnikov z rakom ostalo brez nujno potrebne kemoterapije na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ker je zmanjkalo osnovnega zdravila carboplatin. Na gastroenterološki kliniki v Ljubljani pa onkološki bolniki prejemajo kemoterapijo kar v čakalnici. Najbolj bizarno pri vsem skupaj pa je, da se ta razkroj zdravstvenega sistema dogaja v času, ko ima država rekordno javno porabo prek 10 milijard evrov.