NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Nevarna hrana
Če bi sistem deloval, afere ne bi odkril novinar, ampak pristojne institucije.
Odpri galerijo
Potem ko se je že zdelo, da je afera s spornim poljskim mesom za nami, smo pred dnevi doživeli nov šok. Na mejnem prehodu s Slovenijo so hrvaški policisti ustavili voznika slovenskega kombija, ki je prevažal sumljivo meso za kebab iz Poljske. Ne gre spregledati, da je sporno meso, ki so ga na Hrvaškem našli v treh lokalih, prispelo tja prek slovenskega trga.
lovenska uprava za varno hrano je sicer že pred zadnjim incidentom odkrila salmonelo in ostanke zdravila v pošiljki kebaba, ki je bila težka okoli 5,3 tone, kar štiri tone spornega mesa pa smo pri nas že pojedli. Vse skupaj se zdi že malo cinično. Spornega mesa v Sloveniji torej skorajda ni, ker smo večino že pojedli.
Sporno meso za kebab je sicer prodajalo 38 ponudnikov hitre prehrane v kar 23 krajih po Sloveniji. Najbolj problematično pri vsem skupaj je, da je očitno tudi sistem preverjanja in zagotavljanja varne hrane odpovedal; če bi deloval, afere ne bi odkril novinar, ampak pristojne institucije, ki skrbijo za varno hrano. Verjetno bi še naprej po vsej Sloveniji jedli sporne kebabe, če ne bi poljski novinar razkril afere s spornim poljskim mesom. Ta afera je tudi pokazala, da poceni hrana še zdaleč ni tudi dobra.
Marsikdo je šele sedaj ugotovil, da v kebabih ni prvovrstno meso, ampak navadni goveji obrezki slabše kakovosti. Navsezadnje je tudi logično, da v kebabu za tri ali štiri evre ne more biti kakovostnega mesa. Ni pa logično, da v Sloveniji najboljše meso izvažamo, na slovenski trg pa uvažamo slabo kakovostno in včasih celo oporečno meso. Resnici na ljubo niti potrošniki nimamo več ustreznega odnosa do hrane. Slovenijo so tako preplavili obrati hitre prehrane. Kebabe, hamburgerje in podobno hitro hrano lahko najdemo za vsakim vogalom, dobre gostilne s kakovostno in malo dražjo ponudbo domače hrane pa se borijo za preživetje. Če hočemo dobro lokalno pridelano hrano, bomo morali najprej spremeniti odnos do prehranjevanja, predvsem pa se bomo morali zavedati, da kakovostna domača hrana stane in ji kot potrošniki dati prednost.
lovenska uprava za varno hrano je sicer že pred zadnjim incidentom odkrila salmonelo in ostanke zdravila v pošiljki kebaba, ki je bila težka okoli 5,3 tone, kar štiri tone spornega mesa pa smo pri nas že pojedli. Vse skupaj se zdi že malo cinično. Spornega mesa v Sloveniji torej skorajda ni, ker smo večino že pojedli.
Sporno meso za kebab je sicer prodajalo 38 ponudnikov hitre prehrane v kar 23 krajih po Sloveniji. Najbolj problematično pri vsem skupaj je, da je očitno tudi sistem preverjanja in zagotavljanja varne hrane odpovedal; če bi deloval, afere ne bi odkril novinar, ampak pristojne institucije, ki skrbijo za varno hrano. Verjetno bi še naprej po vsej Sloveniji jedli sporne kebabe, če ne bi poljski novinar razkril afere s spornim poljskim mesom. Ta afera je tudi pokazala, da poceni hrana še zdaleč ni tudi dobra.
Marsikdo je šele sedaj ugotovil, da v kebabih ni prvovrstno meso, ampak navadni goveji obrezki slabše kakovosti. Navsezadnje je tudi logično, da v kebabu za tri ali štiri evre ne more biti kakovostnega mesa. Ni pa logično, da v Sloveniji najboljše meso izvažamo, na slovenski trg pa uvažamo slabo kakovostno in včasih celo oporečno meso. Resnici na ljubo niti potrošniki nimamo več ustreznega odnosa do hrane. Slovenijo so tako preplavili obrati hitre prehrane. Kebabe, hamburgerje in podobno hitro hrano lahko najdemo za vsakim vogalom, dobre gostilne s kakovostno in malo dražjo ponudbo domače hrane pa se borijo za preživetje. Če hočemo dobro lokalno pridelano hrano, bomo morali najprej spremeniti odnos do prehranjevanja, predvsem pa se bomo morali zavedati, da kakovostna domača hrana stane in ji kot potrošniki dati prednost.
