NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Dražje zdravstveno zavarovanje

Usklajeno delovanje zavarovalnic bi bilo lahko v nasprotju s tržnimi pravili konkurence.
Fotografija: Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna v Ljubljani, Slovenija 7.oktobra 2014. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna v Ljubljani, Slovenija 7.oktobra 2014. FOTO: Jure Eržen, Delo

Sredi julija je največja zdravstvena zavarovalnica Vzajemna presenetila z napovedjo nove podražitve dopolnilnega zavarovanja, ki je že četrta v zadnjih dveh letih. Tako se bo polna premija septembra podražila s trenutnih 31,98 na 35,67 evra. Podražitvi dopolnilnega zavarovanja Vzajemne je sledila Zavarovalnica Triglav, ki bo s septembrom mesečno premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje povišala za 7,8 odstotka na 35,55 evra.

Zavarovalnice kot razlog navajajo nekontrolirano rast cen v zdravstvu, a je to precej vprašljivo, saj so cene zdravstvenih storitev, ki jih pokrivajo ZZZS in zavarovalnice, regulirane s splošnim dogovorom v zdravstvu. Zato se povsem legitimno zastavlja vprašanje, ali ne gre za usklajeno delovanje v škodo konkurence in strank. Prav konkurenca na trgu je namreč glavni argument treh zavarovalnic proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdi pa se, da zavarovalnice delujejo precej usklajeno. Zato bo zanimivo videti, ali in kako bo ukrepala agencija za varstvo konkurence.

Trg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je namreč tipični oligopolni trg, ki ga obvladujejo tri zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic. Usklajeno delovanje zavarovalnic bi bilo lahko v nasprotju s tržnimi pravili konkurence, zato bi bilo logično, da pristojna agencija za varstvo konkurence preveri, ali obstajajo dejanski stroškovni razlogi za dvig cen premij dopolnilnih zavarovanj ali pa gre predvsem za poskus povečevanja dobičkov. Vprašanje je tudi, ali bodo plačniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zameno za višje premije dobili boljšo storitev. Če bi bilo tako, bi zavarovanci podražitve lažje sprejeli, če višjim premijam ne sledijo boljše storitve, pa je problematična učinkovitost celotnega sistema.

Pred leti je agencija za varstvo konkurence celo preganjala prodajalce bureka v Ljubljani, ker jih je osumila usklajenega delovanja in dogovarjanja v škodo konkurence. Glede na to, da je pri bureku prepoznala javni interes, bi ga lahko tudi pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki se dotika prav vsakega izmed nas.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije