NA EKS

Kolumna Gašperja Lubeja: Zadnja je dirigentova

S petimi poslanci pač ne moreš postati superministrica v vladi, pa če si tega še tako vroče želiš.
Fotografija: Alenka Bratušek ima težave s številkami. Foto: Jure Eržen
Odpri galerijo
Alenka Bratušek ima težave s številkami. Foto: Jure Eržen

Pravzaprav sem o Alenki vse povedal že v prejšnji kolumni z naslovom Ne joči, Marko!, ko sem navihano analiziral predvsem tragično padlega ministra, brez dvoma enega od najboljših politikov v tisočletni zgodovini slovenskega naroda. He, he.
Takole sem zapisal nekaj dni pred najnovejšo politično burlesko Upokojenski regres z Marjanom in Alenko v glavni vlogi: »Vedoč, da slovenska Mutti kljub kar petim poslanskim sedežem nikoli ne bo brezbrižno zapustila koalicije, ji ni pripravljen javno priznati niti njenega požrtvovalnega boja za upokojence!«

Marjan Šarec je Alenko Bratušek nekaj dni rezal kot salamo v ribniku, ki ga je slikovito opisal vodja poslancev stranke upokojencev Franc Jurša: »Alenka Bratušek je ugotovila, da je to velik ribnik, kjer je skoraj 630.000 rib, in je tudi prišla lovit v ta ribnik. To se mi ne zdi nič narobe. Ni pa edina, mislim, da tudi drugi lovijo tu.« Ja, Franc zna biti zabaven. Očitno nadomešča nenavadno tihega Karla Erjavca, čigar domislice verjetno marsikdo pogreša.

Nekdaj neskončno zgovorni Karl, potolčen po parlamentarnih volitvah, je sklenil potrpežljivo čakati, da se bo Alenka sama utopila v ribniku, iz katerega mu je speljala dobršen delež upokojenskih rib. Taktika se zdi učinkovita. Slovenska Mutti ni prav nič potrpežljiva, čeprav bi se lahko od originalne Mutti, Angele Merkel, morala učiti prav te politične vrline.
Izkušeni Karl je modro sklenil, da se bo držal v ozadju tudi zato, ker ve, da je treba na političnem odru vsaj za zdaj glavno vlogo prepustiti igralcu, ki ima največ glasov, čeprav jih je samo 13. Marjan Šarec je že dokazal, da zna politično unovčiti podcenjevanje, ki ga je bil deležen na vsakem koraku in ki ga je vse manj.

Alenka Bratušek ima težave s številkami podobno kot njen nekdanji šef Zoran Janković. Kar je presenetljivo, saj je bila nekoč prva dama proračuna in ker se ni naučila lekcije, ki jo je dobil Janković z napačnim seštevanjem glasov v državni politiki.
S petimi poslanci pač ne moreš postati superministrica v vladi, pa če si tega še tako vroče želiš in čeprav si bila včasih predsednica vlade. S petimi poslanci pač ne moreš dirigirati na nobenem področju. Lahko si morda prva violina na katerem od njih, a zadnja je dirigentova.

Alenka še ni vzela lekcije: če hočeš dirigenta preigrati, moraš igrati v ekipi. Spet so v igri številke: 13 Šarčevim poslanskim glasovom lahko pariraš le tako, da najprej poiščeš zaveznike v koalicijski družini in nato morda še v opoziciji. Potem lahko tudi izsiljuješ, če je treba. Vse drugo je napenjanje mišic, ki spominja na Alenkino tragikomično komisarsko zgodbo.
Ministrski in poslanski glasovi so dragoceno blago, orožje, s katerim ne groziš, ampak ga proti svoji koalicijski družini uporabiš, ko si prepričan o svojem prav, ko ima to neki učinek in ko si pripravljen iti do konca brez kompromisov. Nekdanja predsednica vlade tega pravila v primeru lovljenja 630.000 upokojenskih rib ni razumela. Na koncu je dvignila roko za upokojenski regres, ki ji ga je vsilil finančni minister.

Ne gre za to, ali je imela morda celo prav (regres je zapisan v koalicijski pogodbi), čeprav niti ta argument ne zdrži dolgo (na koncu je predlagala kompromis, ki je tudi odstopal od pogodbe). Gre za to, da je po spretni igri dirigenta, ki se je kazal kot razsodnik v sporu med SAB in Desus, epilog ta, da je Alenka politično osamljena in zelo oslabljena.

Volitve niso daleč. Ne parlamentarne, evropske. Lokalne volitve, čeprav se skoraj vsi razglašajo za zmagovalce, niso prinesle kakšnih bistvenih premikov. Spet je treba gledati gole številke, ki nekaj povejo o priljubljenosti strank na nacionalnem nivoju, a je treba upoštevati tudi nekatere posebnosti.

V proporcialnem delu volitev je Janez Janša res pridobil, a zgolj dobri dve odstotni točki glede na volitve 2014. Domnevno prebujeni pomladni trojček je skupaj spraskal dobrih 29 odstotkov, celo malenkost manj kot pred štirimi leti. Res je sicer, da sta koalicijski peterček in Levica skupaj dosegla le 25 odstotkov, kar je lahko razlog za skrb, a treba je upoštevati, da je Šarec nastopil v manj kot petini občin, kar seveda znižuje skupni rezultat, zelo omejeno pa sta nastopila tudi Levica in SAB.
Na evropskih volitvah maja prihodnje leto ne bo pomembno, kako razvejano strankarsko mrežo imaš. Tudi na parlamentarnih volitvah se je pokazalo, da to za uspeh ni ključno, čeprav je pomembno.

Do maja bo predvsem pomembno, kdo bo koga rezal kot salamo in kdo bo znal spretno ribariti v vseh ribnikih, ne samo v tistem s 630.000 ribami.

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Izbrano za vas