Objavljeno 29. julij 2020 22.25 | Posodobljeno 29. julij 2020 22.25

Kolumna Dušana Malovrha: Na straži na plaži

Zakaj letos ne pogladijo domačega gosta, da bo še naslednjič rad prišel. Ne samo med korono.

Naš turizem ponekod cveti kljub covidu-19. Ali pa prav zaradi virusa. In koronabonov. Zlasti Obala poka po šivih, kar je na moji koži pomenilo naslednje.

Temelj vsakega uspešnega izleta je dobro parkiran avto. Idealno je, če ti rata najti brezplačnega in brez bojazni, da ti bo mestni redar na avtu pustil sporočilo ali lastnik zemljišča spustil gumo. V letošnji gneči je res bolje plačati, ampak na naši omiljeni plaži je bilo z evri mogoče parkirati le do desetih, pol enajstih. Potem so začeli jekleni konjički krožiti kot jastrebi po nabasanem parkirišču.

Tisti srečno sparkirani smo se z vso kopališko kramo zagrebli še za svoj prostor v senci. Šele ko sta bila izpolnjena glavna pogoja sproščenega kopanja, sta si ata in mama v kafiču pod borovci lahko privoščila kavico. A ta letos ni bila tako sproščena, bila je bolj ... podaljšana. Pozdravi, kimanje in mahanje niso in niso zalegli. Zamaskirani kelnerji so se parčka usmilili šele po četrt ure čakanja, ko je ženska na robu živčnega zloma najodločneje dvignila roko. Kot prvošolček, ki je stoprocenten, da pozna odgovor.

Cen ne bomo spuščali, raje bomo izboljšali ponudbo, še kaj dodali, je bilo slišati pred sezono. No, na naši plaži niso dodali natakarja, temveč nekoga drugega. Po uživanciji v ponedeljek in torek je sredi tedna nenadoma završalo: med goste, največ je bilo upokojencev in družin z otroki, se je zapodila kontrolorka. Naj se vendar držimo kopališkega reda! Ta v drobnem tisku res prepoveduje vnos ležalnikov (za šest evrov na dan ga lahko najameš), toda mar ni v koronasezoni naravnost idealno, če gostje prinesejo svoje pripomočke? Možnost okužbe je tako vsekakor manjša.

In ko kontrolorko – ki seveda samo izvaja ukaze direktorja, ki izvaja ukaze inšpektorja ... – vprašam, zakaj pa potem na primer mirno gleda skakanje v vodo, ki ga kopališki red prav tako prepoveduje, me le mrko usmeri na bademajstra na stolpu. Tja gor se mi res ni dalo spraševat, pa sem si sam odgovoril, zakaj v tem primeru ne spoštujejo lastnih pravil: ker s skakanjem v vodo namesto mene pač ne morejo zaslužiti niti evra.




Deli s prijatelji