NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Sv. Martin
Slovenci smo skupaj s Hrvati začuda složno določili, da je sv. Martin tisti, ki že stoletja iz mošta dela vino.
Odpri galerijo
Vinopivci in gosjeljubci so letos žalostni, koledar jih je prikrajšal za mešetarjenje o tem, koliko Martinovih vikendov bomo imeli. Tokrat pač zgolj enega, kajti 11. 11., dan, ko goduje sveti Martin, pade nepreklicno na jutri, na nedeljo. Bo pa zato toliko bolj intenzivno, veselo in glasno, od Lendavskih goric do Goriških brd se blagoslovi sodov kar vrstijo. Kajti danes si domala vsakdo, ki premore vsaj dva kvadratna metra brajde, klet in sodček, naroči v Martinovo opravo odetega glumača, ki mu na primerno majavih nogah mošt spremeni v domnevno žlahtnino. Kult trte in vina je na Slovenskem že nekaj časa nepremagljiv.
Kriv je svetnik po imenu Martin. Točneje Martin de Tours, ki je v četrtem stoletju našega štetja po Franciji širil krščanstvo. Spoznal je, da vojaška služba ni zanj, svojo dobroto in skromnost je raje namenil Cerkvi. Ljudje so ga imeli radi, celo tako, da so ga hoteli za škofa. A jih je zavrnil, kajti želel si je delati v miru in tišini. Pred verniki se je umaknil v bližnji hlev, toda z gaganjem so njegovo skrivališče izdale goske. Ljudje so ga našli, ni bilo druge, kot da jih usliši in si nadene škofovska oblačila; le v oblazinjeni škofovski fotelj nikoli ni sedel, raje je imel navadni leseni stol. Velespoštovan je preminil pri enainosemdesetih, pokopan pa 11. novembra 397. Martin je bil eden prvih svetnikov nemučencev, ki jim je Cerkev priznala svetniško čast. Za kazen, ker so ga izdale, pa so prve na Martinovem jedilniku prav goske.
Dan sv. Martina po Evropi praznujejo zelo različno, tudi s kresovi, petjem in zakoli prašičev. Že naši poganski predniki so se v tem času zahvaljevali bogovom za dobro letino, pozneje pa Cerkev tudi med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga zgolj zaznamovala z znanim in priljubljenim svetnikom Martinom. Nakar smo Slovenci skupaj s Hrvati začuda složno določili, da je on tisti, ki že stoletja iz mošta dela vino. Kar je v zgodovini Cerkve in človeštva uspelo edinole Jezusu Kristusu v Kani Galilejski. Vse do jutri je mošt torej nečisto in grešno mlado vino, ki ga šele Martinov blagoslov spremeni v pravo rujno kapljico.
Sv. Martin je bil znan po svoji skromnosti. Naj bodo skromni tudi požirki tistih, ki mu te dni nazdravljajo. Da ne bodo bogateli policisti, ki so se za ta vikend okrepili celo z rezervisti.
Slovenci smo skupaj s Hrvati začuda složno določili, da je sv. Martin tisti, ki že stoletja iz mošta dela vino.
Kriv je svetnik po imenu Martin. Točneje Martin de Tours, ki je v četrtem stoletju našega štetja po Franciji širil krščanstvo. Spoznal je, da vojaška služba ni zanj, svojo dobroto in skromnost je raje namenil Cerkvi. Ljudje so ga imeli radi, celo tako, da so ga hoteli za škofa. A jih je zavrnil, kajti želel si je delati v miru in tišini. Pred verniki se je umaknil v bližnji hlev, toda z gaganjem so njegovo skrivališče izdale goske. Ljudje so ga našli, ni bilo druge, kot da jih usliši in si nadene škofovska oblačila; le v oblazinjeni škofovski fotelj nikoli ni sedel, raje je imel navadni leseni stol. Velespoštovan je preminil pri enainosemdesetih, pokopan pa 11. novembra 397. Martin je bil eden prvih svetnikov nemučencev, ki jim je Cerkev priznala svetniško čast. Za kazen, ker so ga izdale, pa so prve na Martinovem jedilniku prav goske.
Dan sv. Martina po Evropi praznujejo zelo različno, tudi s kresovi, petjem in zakoli prašičev. Že naši poganski predniki so se v tem času zahvaljevali bogovom za dobro letino, pozneje pa Cerkev tudi med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga zgolj zaznamovala z znanim in priljubljenim svetnikom Martinom. Nakar smo Slovenci skupaj s Hrvati začuda složno določili, da je on tisti, ki že stoletja iz mošta dela vino. Kar je v zgodovini Cerkve in človeštva uspelo edinole Jezusu Kristusu v Kani Galilejski. Vse do jutri je mošt torej nečisto in grešno mlado vino, ki ga šele Martinov blagoslov spremeni v pravo rujno kapljico.
Sv. Martin je bil znan po svoji skromnosti. Naj bodo skromni tudi požirki tistih, ki mu te dni nazdravljajo. Da ne bodo bogateli policisti, ki so se za ta vikend okrepili celo z rezervisti.
