NA KOŽO
Eni sejejo, drugi žanjejo
Kljub višjim cenam, ki jih plačujemo potrošniki, ne dobijo dovolj, da bi pokrivali svoje stroške.
Odpri galerijo
Srečni so tisti, ki lahko le od daleč in površno spremljajo dogajanja v slovenskem gospodarstvu. Temu pravijo, da gre dobro, čeprav javnost ne pozna številnih težav in groženj, s katerimi se morajo gospodarstveniki spopadati, da se lahko vsi skupaj pohvalimo z visoko gospodarsko rastjo. Pa vendar so med njimi panoge, za katere bi le težko trdili, da jim gre dobro. Po podatkih Ajpesa, objavljenih v letu 2018, lahko opazimo podjetja, ki kljub vztrajnemu zviševanju prihodkov ne zmorejo zadržati strmega padanja donosnosti. Med njimi zelo izstopa mesnopredelovalna industrija, ki je v zadnjih petih letih svoje prihodke povečala za 17 odstotkov, medtem ko se je njena donosnost (EBITDA) zmanjšala za več kot polovico. Podatki so še toliko bolj osupljivi, ker so podražitve nekaterih vrst mesa v zadnjem letu presegle 10 odstotkov. To pomeni, da ta del industrije, ki je izrecno namenjen oskrbi slovenskega trga s hrano, kljub podražitvam, ki jih močno čutimo potrošniki, ne more priti na zeleno vejo.
Danes je težko trditi, da so za slabo stanje teh družb krivi neodgovorni lastniki, ki podjetja izčrpavajo, saj na donosnost vpliva predvsem iztržena cena, potem ko od nje odštejemo proizvodne stroške. Tako očitno niti statistika, niti mediji, niti varuh prehranske verige ne morejo razvozlati zapletenih razmerij v prehranski verigi. Kljub višjim cenam, ki jih plačujemo potrošniki, predelovalci in verjetno tudi pridelovalci ne dobijo dovolj, da bi pokrivali svoje stroške. Kje torej tičijo razlogi za tako drastičen padec donosnosti te panoge? Koliko od dvanajstih odstotkov, kolikor se je v trgovinah podražila govedina, so dejansko dobili predelovalci in kmetje? Slednji, ki vedno več prvovrstne živine namenijo klavnicam v tujini, trdijo, da so odkupne cene ostale enake, o donosnosti mesnopredelovalnih podjetij pa je nadvse zgovorno gibanje javno objavljenih številk. Ne da bi komu nevoščljivo gledali v skledo, lahko sklepamo, da se je največji del podražitev mesa v lanskem letu na široko izognil tistih, ki so jih najbolj potrebovali.
Danes je težko trditi, da so za slabo stanje teh družb krivi neodgovorni lastniki, ki podjetja izčrpavajo, saj na donosnost vpliva predvsem iztržena cena, potem ko od nje odštejemo proizvodne stroške. Tako očitno niti statistika, niti mediji, niti varuh prehranske verige ne morejo razvozlati zapletenih razmerij v prehranski verigi. Kljub višjim cenam, ki jih plačujemo potrošniki, predelovalci in verjetno tudi pridelovalci ne dobijo dovolj, da bi pokrivali svoje stroške. Kje torej tičijo razlogi za tako drastičen padec donosnosti te panoge? Koliko od dvanajstih odstotkov, kolikor se je v trgovinah podražila govedina, so dejansko dobili predelovalci in kmetje? Slednji, ki vedno več prvovrstne živine namenijo klavnicam v tujini, trdijo, da so odkupne cene ostale enake, o donosnosti mesnopredelovalnih podjetij pa je nadvse zgovorno gibanje javno objavljenih številk. Ne da bi komu nevoščljivo gledali v skledo, lahko sklepamo, da se je največji del podražitev mesa v lanskem letu na široko izognil tistih, ki so jih najbolj potrebovali.
