NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Dodatek za (ne)aktivnost
Ministrica za delo je morala ukrepati in prav je, da jo je vlada podprla.
Odpri galerijo
V zadnjih letih se je razlika med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo, povečano za dodatek za aktivnost, tako zmanjšala, da so nekateri ugotovili, da se ne splača zaposliti. Denarna socialna pomoč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost namreč dosega že skoraj 90 odstotkov minimalne plače, zato se nekateri njuni prejemniki ne želijo vključevati v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bi jim omogočili zaposlitev.
V Sloveniji se delodajalci po eni strani pritožujejo, da ne morejo dobiti delavcev, po drugi pa se število prejemnikov denarnih socialnih pomoči povečuje. Ministrica za delo je ob teh podatkih morala ukrepati, in prav je, da jo je vlada podprla. Predlog vlade o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost je sicer povzročil hud spor v koaliciji, saj poskušata dve stranki spodkopati predlog lastne vlade.
Zanimivo pa bo videti, ali bo premier Šarec udaril po mizi in discipliniral tiste, ki se gredo poceni populizem. Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012, sredi gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč in možnost za zaposlitev bistveno manjša kot danes. Od leta 2014 so do tega dodatka upravičeni vsi, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljnem delu.
Dovolj je, da so aktivni najmanj 24 ur na leto. Sistem, ki omogoča, da nekdo že s 24 urami prostovoljnega dela na leto skupaj s socialnimi pomočmi doseže 90 odstotkov minimalne plače, zagotovo za marsikoga ni stimulativen, da bi se zaposlil. Zato dodatek za aktivnost pogosto spodbuja neaktivnost pri iskanju zaposlitve, njegovi prejemniki pa se ne vključijo na trg dela.
V času visoke gospodarske rasti se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v starosti med 36 in 50 let celo povečalo. Denarna socialna pomoč, povečana za dodatek za aktivnost, ne bi smela postati trajni prejemek namesto plače. Vlada je problematiko pomanjkanja zaposlenih do sedaj reševala s povečevanjem kvot za uvoz delavcev iz tujine.
Nekatere dejavnosti, kot sta gostinstvo in gradbeništvo, so že povsem odvisne od uvoza tuje delovne sile, kar je ob 70.000 brezposelnih domačinih res malo absurdno.
Ministrica za delo je morala ukrepati in prav je, da jo je vlada podprla.
V Sloveniji se delodajalci po eni strani pritožujejo, da ne morejo dobiti delavcev, po drugi pa se število prejemnikov denarnih socialnih pomoči povečuje. Ministrica za delo je ob teh podatkih morala ukrepati, in prav je, da jo je vlada podprla. Predlog vlade o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost je sicer povzročil hud spor v koaliciji, saj poskušata dve stranki spodkopati predlog lastne vlade.
Zanimivo pa bo videti, ali bo premier Šarec udaril po mizi in discipliniral tiste, ki se gredo poceni populizem. Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012, sredi gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč in možnost za zaposlitev bistveno manjša kot danes. Od leta 2014 so do tega dodatka upravičeni vsi, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljnem delu.
Dovolj je, da so aktivni najmanj 24 ur na leto. Sistem, ki omogoča, da nekdo že s 24 urami prostovoljnega dela na leto skupaj s socialnimi pomočmi doseže 90 odstotkov minimalne plače, zagotovo za marsikoga ni stimulativen, da bi se zaposlil. Zato dodatek za aktivnost pogosto spodbuja neaktivnost pri iskanju zaposlitve, njegovi prejemniki pa se ne vključijo na trg dela.
V času visoke gospodarske rasti se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v starosti med 36 in 50 let celo povečalo. Denarna socialna pomoč, povečana za dodatek za aktivnost, ne bi smela postati trajni prejemek namesto plače. Vlada je problematiko pomanjkanja zaposlenih do sedaj reševala s povečevanjem kvot za uvoz delavcev iz tujine.
Nekatere dejavnosti, kot sta gostinstvo in gradbeništvo, so že povsem odvisne od uvoza tuje delovne sile, kar je ob 70.000 brezposelnih domačinih res malo absurdno.
