Objavljeno 23. januar 2019 15.05 | Posodobljeno 23. januar 2019 15.05

Kolumna Marije Mice Kotnik; Mario, se te veselim

Ključne besede: komentar
Ob tem seveda razumem, da se je moral Mario na novo oddajo pripraviti, a v več kot 20 letih profesionalnega dela na televiziji, kolikor ga ima, težko razumem, da za to potrebuje skoraj leto dni …
Mario Galunič ni osamljen primer.
Kot strela z jasnega me je zadelo sporočilo ustrezne službe iz nacionalne televizijske hiše, od koder so me obvestili, da nas bo »vsako soboto zvečer, od 23. februarja naprej, skozi kviz popeljal priljubljen televizijski voditelj Mario Galunič, ki se nove voditeljske vloge že veseli«.

image
Mario Galunič ni osamljen primer.

Priznam, ničkolikokrat v slabem letu sem se ob poslušanju pesmi Jana Plestenjaka Pogrešal te bom, katere rdeča nit je pogrešanje, spomnila prav na – Maria Galuniča. Le kaj ta TV-zvezda počne, sem se spraševala.
Vsaj že dobrega pol leta sem namreč skoraj vsak teden, najmanj enkrat, včasih pa tudi večkrat, kje slišala, videla ali prebrala, da je generalni šef nacionalne televizijske hiše Igor Kadunc napovedal, kako bo RTV Slovenija letos zašla v resne finančne težave, če vlada ne bo spet prisilila davkoplačevalcev, da bomo začeli plačevati višjo ceno za njihove programe oziroma za delo zaposlenih na TV Slovenija.

image
Šef nacionalke Igor Kadunc FOTO: Blaž Samec

In sem se zamislila. Kot je že nekaj let vsem znano, dokazujejo pa tudi neodvisne tuje raziskave o tem, koliko ljudi prenese neki javni zavod in kakšen mora biti njegov finančni in še bolje programski učinek, ima slovenski javni zavod RTV, še posebno pa TV Slovenija, preveliko zaposlenih. In, kar se zdi še huje, hkrati pa premalo kompetentnih ljudi, da bi lahko delali še boljši program. Tudi takšne izjave lahko slišimo od odgovornih, ki jim je kot nekakšna mantra postala izjava, češ da za ta ali oni projekt, ki bi mogoče lahko bil celo gledljiv in bolj sprejemljiv za vse gledalce, nimajo dovolj ljudi.

Se mi pa zdi, da dejstvo, da imajo preveč zaposlenih, hkrati pa premalo ljudi, da bi delali dobro, nekako ne gre skupaj. Nekaj pač ne štima.

Možno je namreč več razlogov, zakaj je tako. Prvi, se mi zdi, je, da so ti zaposleni premalo zasedeni (beri ne delajo dovolj), drug razlog pa bi utegnil biti, da so ti, ki so redni zaposleni, premalo kreativni (beri imajo premalo izvirnih idej, s katerimi bi lahko delali boljše oddaje). Saj pravim, nekaj mi ne štima!

Vanja Vardjan je lani spomladi prevzel vodenje razvedrilnega programa od Maria Galuniča, ki ga je vodil lep kos desetletja. Takrat je Vardjan tudi napovedal, da bo imel Mario novo oddajo, enkrat v letu 2019. Točnega datuma ni navedel. Zdaj smo ga – na veliko veselje – izvedeli!

Kakor koli, Mario Galunič je redno zaposleni človek na TV Slovenija in že od lanske pomladi ga na nacionalkinem zaslonu skoraj ni bilo (vmes je res skupaj z Nuško Drašček vodil Slovensko popevko), a vendarle. Nisem zasledila, da bi bil pod kakšno zabavno oddajo podpisan kot urednik ali sourednik, avtor idejne zasnove ali kaj podobnega.

Kot da se je ena največjih zvezd TV Slovenija, voditelj, potem urednik zabave, izgubila v črnih globinah hodnikov Kolodvorske 2-4. Ob tem seveda razumem, da se je moral Mario na novo oddajo pripraviti, a v več kot 20 letih profesionalnega dela na televiziji, kolikor ga ima, težko razumem, da za to potrebuje skoraj leto dni …

Še manj to razume nekdo, ki v medijih dela kot prekarni delavec, je samozaposlen in ve, da plačila pač ne dobi, če nič ne dela, še manj si lahko privošči, da zboli ali da gre na bolniško. Saj poznate posebnost Slovenije: če skrbiš sam zase, nisi v breme države, redno plačuješ vse prispevke, moraš biti bolan najmanj 30 dni, da ti priznajo, da bolan si. Če te vmes zmanjka, te pač zmanjka.

Naj se vrnem k nacionalni televiziji. Nemara upravičeno predpostavljam, da pri njih Mario Galunič ni osamljen primer. Očitno pa je TV Slovenija ena redkih, če ne kar edina tako bogata javna televizijska hiša v Evropi, da si lahko privošči, da polno plačuje (in to ne malo, kar je razvidno iz različnih poročil, supervizorjev, revizorjev in podobno) ljudi za obdobja, ko se zdi, da ne delajo dobesedno nič.

Nekdo, ki je po poklicu voditelj, kar Galunič je, bi pač lahko vodil tudi še kaj drugega, ne le da se vsake kvatre enkrat pripravlja na domnevno ekskluzivne oddaje, za katere se pozneje izkaže, da niso nič drugega kot navaden kviz, ki ga, roko na srce, lahko vodi že kak športni novinar ali povprečen slovenski igralec. Hm, morda bi pa prav Mario lahko bil v vmesnem času najustreznejša zamenjava za upokojenega Slavka Bobovnika. Vsaj dokler voditeljski lobi na RTV ne odloči, kdo je primeren in kdo ne.
Deli s prijatelji