Prepovedano branje mlajšim od 18 let!

Ali res nobena ni imela Weinsteina iskreno rada? So bile vse z njim samo zaradi denarja in kariere? Kje je bila doslej ta javnost ali so pač dekleta ostarela in čutijo, da ne morejo dobiti novih vlog prek Weinsteinovega kavča? Kaj sporoča, ko pride z mamo na podelitev oskarjev? Da bo mama pri Einsteinu zrihtala vlogo? Minila je legendarna, devetdeseta podelitev najslovitejših filmskih nagrad. Čudno je, da v desnem zgornjem kotu ni bilo znaka prepovedano gledanje mlajšim od osemnajst let. Če je vse res, kar je v minulem letu prišlo na plan glede pridobivanja vlog, nagrad in medijske pozornosti, bi lahko rekli, da je to vse skupaj ena sama kurbarija. Tako kot vse dobre fešte se tudi noč oskarjev zavleče prek večera pozno v noč.

Pisatelj Branko Šömen nam je pred leti veliko pripovedoval o tej sloviti podelitvi. Govoril je predvsem o tistem delu, ki se dogaja po proslavi, ko so kipci razdeljeni in se ugasne televizijski prenos. Produkcijske hiše in studii, dobitniki imajo svoje fešte v lokalih, kamor so povabljeni tudi tisti, ki jih ne vidimo na rdeči preprogi. Pa greš na moško stranišče in na eni strani ščije Jack Nicholson, na drugi pa Woody Harrelson. Na srednjem pisoarju pa ti iz Slovenije.

V prenosu na televiziji vidimo slovito rdečo preprogo in množico uglednežev, ki prihajajo po njej.

Po tej sloviti rdeči preprogi se sprehodijo filmske zvezde, nominiranci, legende in tisti, ki naj bi v prihodnje bili gonilo te industrije. Poleg tega vsake toliko časa po tej preprogi kakšen starček ali ne preveč uglajen neznanec, ki ga po pravilu za seboj vleče kakšna res dobra baba. Kot cekar s placa.


Povprečnemu gledalcu pač nič ne pomenijo imena, ki niso na tako imenovani A-listi, ampak verjetno si je človek že zaslužil, da gre po tisti preprogi. Njegovo ime se pozabi v trenutku, pogled se nekoliko ustavi na njej in že se čaka naslednja zvezda, nekdo, ki ga poznamo. Vrag je v tem, da prav ti starci in neuglajeneži v veliko primerih vladajo v industriji. Oni imajo denar, oni vlagajo in odločajo. Spoštovani gospodje. Weinsteinov kavč, ki ga je za to priložnost postavil umetnik Plastic Jesus v bližini teatra, kjer so podelitve, naj bi opozarjal na stvari, ki so pometene pod to rdečo preprogo. Tako kot ob velikih nogometnih tekmah odstranijo huligane in tiste, ki so potencialna grožnja dogodku, so tudi na podelitvi oskarjev nekatere ljudi odstranili. Na tej preprogi je dovolj, da te odstranijo izpred oči kamer. Ker ne dosegaš moralne ravni, ki jo industrija pričakuje, ali bolje povedano, ker je odklon prevelik in je industrija ne more več tolerirati. Tukaj ne govorimo o pretepanju žena, gensko spremenjenih organizmih, otrocih, ki so brez malice v šoli, tukaj je pomembno, kdo je koga vabil na kavč oziroma kdo je prevečkrat povabil na kavč.
Največja kazen je odstranitev izpred oči kamer. Zanimivo je vprašanje, kdo je tisti, ki lahko odstrani Weinsteina. Če je bil Weinstein tisti, ki lahko zrihta vloge, nagrade in vse drugo, kdo je potem tisti, ki ga lahko odstrani. Pomeni da nekdo, ki je doslej to početje toleriral. V našem primeru bi to bil nekdo z ministrstva za kulturo, ki odloča, kateri film se bo delal, kateri ustvarjalci bodo dobili denar. Imajo tudi pri nas kakšen kavč, kjer se projekti podrobneje predstavljajo? V Hollywoodu ni ministrstva za kulturo, kot kaže, ga ni niti v celotni Ameriki. Mi imamo ministra, ministrstvo in javne zavode oziroma zavode v interesu javnosti. Tudi pri nas se ob dodelitvah vlog oziroma sredstev dviguje veliko prahu. Nihče ni omenjal kurbarije, puščice so letele na ideološki osnovi. Me prav zanima, kakšni bi bili rezultati, če bi se odločalo prek kavča. V obeh primerih bi bil kriv minister, vendar bi bilo zanj osebno veliko bolj luštno biti kriv zaradi kavča kot zaradi domobrancev in drugih likov.


Sreča, da Hollywood nima ministra za kulturo, saj bi bil kriv tudi za Weinsteina. Skratka, v obeh primerih si kriv. Potem pa v tej izrojeni industriji pogledaš, kako naredi vlogo Daniel Day Lewis ali Gary Oldman in nekateri drugi, pa lahko poveš, da še obstajajo vrhunski ustvarjalci tudi tam. Pa dvomim, da je šel čez kavč ali prek razpisa ministrstva. Tako tam kot pri nas je še vedno največja odgovornost v odločitvi in poštenosti posameznika, kako pristopa k lastnemu delu in ali se je za uresničitev lastnih ambicij pripravljen usesti na ministrov ali Weinsteinov kavč. Če je vse, kar se govori, res, bi se morali vprašati, ali je za mlajše od osemnajst let primeren ogled prenosa oskarjev in proslave ob kulturnem prazniku. Pa srečen osmi marec. Naj ne bo zgolj osmega!