PROPAD
Po osamosvojitvi le še propada
Mežici, ki po končanem rudarjenju prihodnost išče v turizmu, manjkajo prenočišča nekdanjega hotela.
Odpri galerijo
Ko je osrednji del Mežice, današnji Trg svobode, leta 1908 zajel požar, je uničil tudi eno najstarejših gostiln – Kravtovo gostilno. Zato se je njen lastnik odločil, da jo proda. Kot je zapisal krajevni zgodovinar Marijan Vončina, jo je kupil orožnik Ulrich Toff, poškodovano stavbo temeljito obnovil in v njej poleg gostilne s tujskimi sobami uredil pekarno. Leta 1928, ko je bila objavljena razglednica odposlana v Zagreb, sta priljubljeno Toffovo gostilno vodila Ana in Janko Troha. Po drugi svetovni vojni je bilo celotno posestvo nacionalizirano, nakar je tu delovala krajevna gostilna Pod klancem, dokler je niso povečali in spremenili v hotel Peca. Ta je po osamosvojitvi prišel v zasebne roke in se preimenoval v hotel Lipa, ki pa je brez vlaganj in posodobitve ter jasne hotelirske razvojne ambicije začel propadati. Vmes je v spodnjih prostorih samostojna podjetnica nekaj časa imela bar, in to je bilo tudi vse.
V drugi polovici lanskega leta so zaradi preurejanja pošte na Partizanski cesti pritličje hotela Lipa začasno zasedli mežiški poštni uslužbenci, po njihovem decembrskem odhodu pa stavba spet sameva in propada ter kazi podobo središča mestnega naselja. Ob tem bi kraju, ki ga obdajajo gozdnati apniško-dolomitni vrhovi in po končanem večstoletnem rudarjenju svinca in cinka svojo prihodnost išče v razmahu turizma, seveda še kako prav prišle dodatne prenočitvene zmogljivosti. Za zdaj je možno prespati le v apartmajih Krebs ter Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Peca. Čeprav nekdanje priljubljeno zimskošportno središče s sedežnico in več vlečnicami na osojnih pobočjih Štalekarjevega vrha ne obratuje več, je Mežica zaradi zemljepisne lege še vedno odlično izhodišče za ljubitelje gorskega kolesarjenja in planinarjenja. Tu se je 1921. rodil arhitekt Mirko Lipužič, ki je kot scenograf in kostumograf delal v slovenskih gledališčih, pisal o filmski scenografiji, oblikoval plakate, sodeloval pri zaščiti kulturnih spomenikov v Primorju ter izdelal scenografijo za okrog 50 slovenskih, jugoslovanskih in koprodukcijskih filmov.
V drugi polovici lanskega leta so zaradi preurejanja pošte na Partizanski cesti pritličje hotela Lipa začasno zasedli mežiški poštni uslužbenci, po njihovem decembrskem odhodu pa stavba spet sameva in propada ter kazi podobo središča mestnega naselja. Ob tem bi kraju, ki ga obdajajo gozdnati apniško-dolomitni vrhovi in po končanem večstoletnem rudarjenju svinca in cinka svojo prihodnost išče v razmahu turizma, seveda še kako prav prišle dodatne prenočitvene zmogljivosti. Za zdaj je možno prespati le v apartmajih Krebs ter Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Peca. Čeprav nekdanje priljubljeno zimskošportno središče s sedežnico in več vlečnicami na osojnih pobočjih Štalekarjevega vrha ne obratuje več, je Mežica zaradi zemljepisne lege še vedno odlično izhodišče za ljubitelje gorskega kolesarjenja in planinarjenja. Tu se je 1921. rodil arhitekt Mirko Lipužič, ki je kot scenograf in kostumograf delal v slovenskih gledališčih, pisal o filmski scenografiji, oblikoval plakate, sodeloval pri zaščiti kulturnih spomenikov v Primorju ter izdelal scenografijo za okrog 50 slovenskih, jugoslovanskih in koprodukcijskih filmov.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
14:11
Drama zaradi hudega neurja, trčila in potonila tankerja. Reševanje ljudi iz morja poteka (VIDEO)
13:35
Deklice, ki so šle k verouku v Slovenskih Konjicah, naj bi napadli migranti! Imamo odgovor policije
13:20
Slovenski državljani so se ponoči tepli v Sežani, eden nad 41-letnega Pivčana s kijem za baseball