Plača evroposlanca skoraj 9000 evrov

LJUBLJANA – Dobri trije meseci nas čakajo do zadnje nedelje v maju, ko se bodo osmim izbrancem ljudstva odprla vrata Evropskega parlamenta (EP) med Brusljem in Strasbourgom. In takoj, ko je predsednik Borut Pahor naznanil, da začnejo teči roki za volilna opravila, so se stari domači politični lisjaki že spustili v preigravanja ter kombiniranje: Karl Erjavec je povedal, da bo Desus šel na volitve samostojno, brez strank Alenke Bratušek in Mira Cerarja.

Ta teden so po objavi napovedi Evropskega parlamenta (primerno imenovanega camembert) apetiti zrasli Marjanu Šarcu, čigar LMŠ naj bi po raziskavah pobral kar tri sedeže, še trije se nakazujejo SDS, po eden pa SD in Levici.

Da je mati Evropa posebna, kaže naslednji podatek: sedežev bo sicer nekaj manj kot v prejšnjem oklicu, a ker je izstopilo Združeno kraljestvo, bo stolčkov za preostale države pravzaprav več. Britanske bodo razdelili med predvidoma 13 drugih držav, tudi med Hrvate, Irce ali Estonce, celo za Slovake se je našel nov stolček.

Nam niso namenili nič, pa imamo v ognju vendarle še morebitnega devetega evroparlamentarca: to je Boštjan M. Zupančič, ki bo na majskih evropskih volitvah nastopil kot kandidat francoske populistične Republikanske ljudske unije (UPR) – stranki se je pridružil prejšnji mesec, francosko državljanstvo pa ima pet let. Še več imen bo znanih, ko se bo 26. aprila iztekel rok za vložitev kandidatnih list in se bo začela uradna predvolilna kampanja za poslanskimi zaslužki, ki so najmanj enkrat večji od tistih, ki jih dobijo v državnem zboru na Šubičevi.

Politični zdomci imajo od julija lani bruto plačo 8757,70 evra: »Vsi poslanci plačujejo davek EU in prispevke za zavarovanje, tako da končna plača znaša 6824,85 evrov,« navajajo v EP. Po odbitkih na račun prejmejo okoli 5600 neto, k temu pa je treba prišteti še dodatke v obliki nadomestil. Taka dodatna finančna podpora priteka od potnih stroškov za srečanja EP (kjer jim povrnejo dejanske stroške in fiksno nadomestilo), letno jim plačajo še do 4454 evrov za druge poti. Pavšalna dnevnica za kritje stroškov v Bruslju ali Strasbourgu znaša 320 evrov, a se prepolovi, če poslanec zamudi več kot pol glasovanj.


Dnevnica za dan srečanja zunaj EU je vredna 160 evrov, pavšalno nadomestilo za splošne stroške evroposlanca (pisarne, telefoni in podobno) je 4513 evrov na mesec. Vprašanje, kam gre ves denar za stroške, zanima marsikoga; vpogled v podatke EP zavrača, pri tem jim je dalo prav tudi evropsko sodišče, ki meni, da so stroški evropskih poslancev osebni podatki in bodo zato ostali tajni.
 

Najslajše za konec

V tej donosni službi pa si lahko omislite tudi razne pomočnike: akreditirane v evroraju (med dva in tri), pa še lokalnega ali dva v Sloveniji, dobi pa se še pomočnika (poslanske) skupine za nameček. Podatki pravijo, da je leta 2018 znašal najvišji mesečni znesek, namenjen kritju vseh stroškov zaposlovanja osebnih pomočnikov, 24.526 evrov na poslanca. Tukaj so evroposlanci pred 10 leti sicer dobili omejitev: ne smejo več zaposlovati ožjih sorodnikov. Nihče pa ni prepovedal, da sorodnike strankarskih kolegov in šefov zaposli kak drug poslanec.


Najslajše pa poslance čaka po koncu mandata: evroposlanci so z dopolnjenim 63. letom starosti namreč upravičeni do starostne pokojnine. Za vsako leto mandata znaša pokojnina tri in pol odstotke plače, za poln mandat torej čez palec okoli 1500 evrov. Glede na to, da ima večina naših evroposlancev po dva ali tri mandate, bodo konkretno občutili zasluge za Evropo. Pa še dobra novica tudi za našo blagajno: pokojnine se izplačujejo iz proračuna Evropske unije.