OBISK
FOTO: Slovenski škofje pri papežu Frančišku
Devet škofov je sklenilo šestdnevno gostovanje pri papežu Frančišku. Ta jim je izrekel pripravljenost, da obišče Slovenijo.
Odpri galerijo
Škof Peter Štumpf ob zapečatenju dveh skrinj z dokumenti o svetniškem kandidatu Danijelu Halasu Foto: RKC
LJUBLJANA – Z mašo v baziliki sv. Petra, ki se je udeležujejo romarji iz domovine, s somaševalci pa jo daruje kardinal Franc Rode, slovenski škofje končujejo svoj skupni šestdnevni obisk ad limina apostolorum oziroma obisk na grobovih apostolov (Pavla in Petra) v Rimu.
Kot je pojasnil Tadej Strehovec, glavni tajnik Slovenske škofovske konference (v nadaljevanju SŠK), so škofje dolžni tak obisk opraviti vsakih pet let, ob tem pa podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana: »Slovenski škofje so na uradih rimske kurije poročali o stanju vere v državi, ekonomskem stanju škofij, katehezi in katoliški vzgoji, stanju duhovniških in redovniških poklicev, področju ekumenizma ter evangelizaciji.«
Čas obiska se ujema s prav posebnim jubilejem Cerkve na Slovenskem. Neopazno je namreč 19. februarja minilo natanko četrt stoletja od ustanovitve SŠK, ta pa kot najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji združuje škofe vseh škofij. Že naslednji dan, 20. februarja 1993, je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi, s čimer je Katoliška cerkev v Sloveniji pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost.
Sedanjega obiska pri papežu Frančišku in predstojnikih vatikanskih teles se udeležuje devet škofov, vsi člani SŠK razen dveh, pred leti odstavljenih Antona Stresa in Marjana Turnška: oba metropolita, ljubljanski in mariborski, nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl, krajevni škofje, koprski Jurij Bizjak, novomeški Andrej Glavan, celjski Stanislav Lipovšek in murskosoboški Peter Štumpf, ljubljanska pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar ter upokojeni koprski škof Metod Pirih. Nadškofa Zore in Cvikl, prvi je predsednik in drugi podpredsednik SŠK, sta na takem obisku prvič, rekorder Pirih pa je že petič (že tudi pri prejšnjih papežih Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI.).
V sredo so škofje darovali mašo nad apostolovim grobom v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja.
Te dni so obiskali 16 dikasterijev ter 4 zavode, kjer se šolajo ali delujejo slovenski bogoslovci in duhovniki, ter druge ustanove, ki so povezane s Cerkvijo v Sloveniji. Dikasterij je delovno telo za določeno področje, ki ga ustanovi papež, sestavljeno iz ekspertnih dostojanstvenikov. Zadnjega med njimi, za razvoj človeštva, ki obravnava vprašanje migracij, revščine, žrtev vojn in naravnih katastrof, je Frančišek ustanovil predlanskim.
Škofje so Frančišku izročili darove, ki ponazarjajo slovensko vernost: kopijo milostnega reliefa Marije Zavetnice s plaščem s Ptujske Gore, svečo na podstavku iz hruškovega lesa ter med. Še posebno je zanimiva utemeljitev glede čebel in medu. Slovenci že stoletja na poseben način cenimo čebele, saj predstavljajo krepost, skromnost in marljivost, so znamenje delavnosti, poštenja in preprostosti. Zato si je Slovenija prizadevala in tudi dosegla, da je Organizacija združenih narodov določila 20. maj za svetovni dan čebel. Letos ga bomo praznovali prvič. Gre za povabilo in opozorilo vsemu svetu, da moramo ohranjanje stvarstva začeti pri najmanjših in najbolj ranljivih.
Prefektom rimskih dikasterijev, voditeljem papeških kolegijev in drugim uglednim sogovornikom, s katerimi so se srečali med obiskom, so škofje podarili svečo z izbranimi motivi iz čebeljega voska na lesenem podstavku in med. Darovi kažejo na skrb, ki jo imamo Slovenke in Slovenci za ohranjanje stvarstva, ter dolgo tradicijo slovenskih duhovnikov pri spodbujanju in širjenju čebelarstva na Slovenskem.
Dostojanstvo hišne pomočniceČas od pepelnice do velikega petka je v Cerkvi postni čas. Čeprav dogodek ni povezan z obiskom slovenskih škofov, je vreden širše pozornosti. Postiš se, da bi pomagal drugim, in to vedno z nasmehom, je spodbudil papež Frančišek, kot slab zgled pa navedel tak primer. Med obiskom nekega svojega prijatelja je bil priča, ko je njegova mama klofnila hišno pomočnico, staro 81 let. Opomnil je: »Morda bo kdo rekel, da sam ni nikoli nikogar oklofutal, a treba se je vprašati, kako se do teh ljudi obnaša – kot do človeka ali kot do sužnja? Ga pravično plačuješ, ima počitnice, obravnavaš tega, ki ti pomaga na tvojem domu, kot človeka ali kot žival? Razmislite o tem.«
Kot je pojasnil Tadej Strehovec, glavni tajnik Slovenske škofovske konference (v nadaljevanju SŠK), so škofje dolžni tak obisk opraviti vsakih pet let, ob tem pa podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana: »Slovenski škofje so na uradih rimske kurije poročali o stanju vere v državi, ekonomskem stanju škofij, katehezi in katoliški vzgoji, stanju duhovniških in redovniških poklicev, področju ekumenizma ter evangelizaciji.«
Ustanovitveni jubilej
Čas obiska se ujema s prav posebnim jubilejem Cerkve na Slovenskem. Neopazno je namreč 19. februarja minilo natanko četrt stoletja od ustanovitve SŠK, ta pa kot najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji združuje škofe vseh škofij. Že naslednji dan, 20. februarja 1993, je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi, s čimer je Katoliška cerkev v Sloveniji pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost.Sedanjega obiska pri papežu Frančišku in predstojnikih vatikanskih teles se udeležuje devet škofov, vsi člani SŠK razen dveh, pred leti odstavljenih Antona Stresa in Marjana Turnška: oba metropolita, ljubljanski in mariborski, nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl, krajevni škofje, koprski Jurij Bizjak, novomeški Andrej Glavan, celjski Stanislav Lipovšek in murskosoboški Peter Štumpf, ljubljanska pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar ter upokojeni koprski škof Metod Pirih. Nadškofa Zore in Cvikl, prvi je predsednik in drugi podpredsednik SŠK, sta na takem obisku prvič, rekorder Pirih pa je že petič (že tudi pri prejšnjih papežih Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI.).
Tadej Strehovec, glavni tajnik Slovenske škofovske konference Foto: Radio Vatikan
Zgodovinski blagoslov slovenskih knjig
Datum obiska so škofje dobili konec lanskega leta, takoj nato so vatikanskim kongregacijam poslali pisna poročila o življenju in delovanju Cerkve v svojih škofijah. Poročila so izhodišče pogovorov s papežem in s predstojniki kongregacij. Obisk so začeli v papeški baziliki svete Marije Velike, ki je na poseben način povezana tudi s slovenskim narodom in jezikom, v njej je namreč ob božiču leta 867 papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel solunska sveta brata Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslužne knjige. Žitje Konstantina o tem dogodku poroča v sedemnajstem poglavju, ko pravi, da je »papež sprejel slovenske knjige, jih posvetil in položil (na oltar) v cerkvi svete Marije, ki se imenuje Fatne (Jaslice); in peli so nad njimi sveto liturgijo«.V sredo so škofje darovali mašo nad apostolovim grobom v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja.
Te dni so obiskali 16 dikasterijev ter 4 zavode, kjer se šolajo ali delujejo slovenski bogoslovci in duhovniki, ter druge ustanove, ki so povezane s Cerkvijo v Sloveniji. Dikasterij je delovno telo za določeno področje, ki ga ustanovi papež, sestavljeno iz ekspertnih dostojanstvenikov. Zadnjega med njimi, za razvoj človeštva, ki obravnava vprašanje migracij, revščine, žrtev vojn in naravnih katastrof, je Frančišek ustanovil predlanskim.
V Rimu sneg zapade poredko, a je naše škofe razveselil prav ob prihodu na Trg sv. Petra. Foto: RKC
Danijel Halas kmalu blaženPo obisku kongregacije za zadeve svetnikov je murskosoboški škof Peter Štumpf dejal, da si kongregacija želi, da bi Slovenija imela več svetnikov, žal pa so nekateri postopki obtičali. Postulatorji bi morali storiti več. Napovedal pa je, da bomo kmalu dobili novega blaženega, prvega iz njegove škofije: »Kardinal Angelo Amato mi je obljubil, da se bo kot prefekt kongregacije za zadeve svetnikov osebno zavzel, da pride primer Danijela Halasa na prednostno listo.«
Ptujskogorska Marija, sveča in med
Papež Frančišek je škofe sprejel v avdienco v četrtek, 1. marca, po skupni jutranji sveti maši v kapeli doma sv. Marte. Ločeno je nato sprejel vsakega posebej, potem pa nagovoril vse škofe skupaj. Ob tej priložnosti so ga škofje v imenu vseh slovenskih duhovnikov, redovnic in redovnikov ter vernikov povabili na pastoralni obisk Slovenije: »Papež Frančišek je v skoraj dve uri trajajočem pogovoru škofom izpostavil pripravljenost, da obišče Slovenijo, in odgovoril na njihova vprašanja glede duhovnih poklicev, odnosa z muslimani, dela z mladimi, narodne sprave, priprave liturgičnih knjig v slovenskem jeziku in drugega.« Papežev obisk bi okrepil vero med verniki, so škofje izpostavili, prav tako bi pozitivno vplival na potek sprave v našem narodu.Škofje so Frančišku izročili darove, ki ponazarjajo slovensko vernost: kopijo milostnega reliefa Marije Zavetnice s plaščem s Ptujske Gore, svečo na podstavku iz hruškovega lesa ter med. Še posebno je zanimiva utemeljitev glede čebel in medu. Slovenci že stoletja na poseben način cenimo čebele, saj predstavljajo krepost, skromnost in marljivost, so znamenje delavnosti, poštenja in preprostosti. Zato si je Slovenija prizadevala in tudi dosegla, da je Organizacija združenih narodov določila 20. maj za svetovni dan čebel. Letos ga bomo praznovali prvič. Gre za povabilo in opozorilo vsemu svetu, da moramo ohranjanje stvarstva začeti pri najmanjših in najbolj ranljivih.
Spominski posnetek s papežem Foto: Osservatore Romano
Prefektom rimskih dikasterijev, voditeljem papeških kolegijev in drugim uglednim sogovornikom, s katerimi so se srečali med obiskom, so škofje podarili svečo z izbranimi motivi iz čebeljega voska na lesenem podstavku in med. Darovi kažejo na skrb, ki jo imamo Slovenke in Slovenci za ohranjanje stvarstva, ter dolgo tradicijo slovenskih duhovnikov pri spodbujanju in širjenju čebelarstva na Slovenskem.
