Doktor fizike, ki je zasvojen s stripi

Strip so na območju nekdanje Jugoslavije desetletja razglašali za šund in produkt gnile kapitalistične družbe, ki bi ga bilo treba izkoreniniti. Prav zato so mnogi avtorji objavljali svoja dela pod psevdonimi. Potem je prišlo obdobje videokaset ter računalniških iger in mladina, ki je bila glavni porabnik stripov, se je posvetila novim medijem. Stripi so izginili, pozneje pa so se pojavili novi, a v precej nižjih nakladah. Zagrebški Stripforum je najvidnejše združenje ljubiteljev in poznavalcev devete umetnosti na zahodnem Balkanu, med ustanovitelji pa je za uveljavljanje stripa kot priznane zvrsti umetnosti najbolj zaslužen njegov predsednik dr. Mladen Novaković, doktor jedrske fizike.
Kako in kdaj ste dobili idejo za ustanovitev Stripforuma?
Idejo sem dobil povsem po naključju. Sem bralec, zbiralec in ljubitelj stripov od otroštva. Bilo nas je nekaj ljubiteljev, pet ali šest, ki smo se srečevali v kavarni in razpravljali o stripih. Ko sem bil otrok, je Prisega huronskega poglavarja, ki ga je risal moj najljubši avtor stripov Julio Radilović, izhajal v nadaljevanjih. Moja mati je prenehala kupovati revijo še pred koncem tega stripa. Zelo sem si želel prebrati ta strip do konca, zato sem se odločil, da bom omenjeni strip izdal v obliki knjige. Obiskal sem Radilovića in ga povprašal, ali se strinja, da strip izdam v samozaložbi. Predstavil sem mu tudi mnenja somišljenikov o Stripforumu, ki naj bi ga registrirali tudi za založniško dejavnost. Navdih za nas je bil ljubljanski Klub devete umetnosti. Tako se je začelo.
In kdaj je to bilo?
Združenje je nastajalo med letoma 2005 in 2007 in na moje veliko presenečenje so se včlanili številni ljubitelji stripa. Med njimi so bili tudi taki posamezniki, za katere ne bi nikoli rekel, da prebirajo stripe: nekatere vplivne osebe iz politike in gospodarstva naše države, za katerimi so uspešne kariere. To je bil še dodaten motiv za ustanovitev združenja. Leta 2007 smo registrirali Stripforum in začeli delati.

Kakšni so vaši načrti zdaj? So se zgodile kakšne bistvene spremembe?
Odločili smo se za politiko majhnih korakov. En album na leto, nato pa pripraviti še cenovno ugodno stripovsko revijo. Tako je začela izhajati naša Strip revija, ki smo jo namenoma poimenovali s tem imenom, da bi lahko pozneje dodali še ime katerega večjega sozaložnika. Razmišljali smo o sodelovanju s časopisnimi založniki, tudi z Večernjim listom, kjer smo naleteli na veliko razumevanje, in rezultat je mesečnik Strip revija Večernjega lista. Razmišljamo tudi o Muzeju stripa, kjer bi organizirali razstave originalov, predstavitve novih publikacij, okrogle mize ipd. V bistvu načrtujemo nekakšen družbeni center, v katerem bi bil poudarek na stripu, v njem naj bi bil vsekakor tudi muzej, ampak le kot del celotne dejavnosti. Bolj dolgoročen projekt pa je enciklopedija stripa.
Doktorirali ste iz fizike. Kaj imata skupnega fizika in strip?
No, ne vem. Še kot otrok sem zelo rad prebiral mladinski tednik Plavi vjesnik, ki je bil osrednji jugoslovanski časopis s stripi, prav tako pa je poročal o znanosti in znanstvenikih. Z velikim veseljem sem v njem spremljal stripovske biografije Rudjera Boškovića, Nikole Tesle in drugih velikanov znanosti. Vedno sem rad prebiral tudi znanstvenofantastične stripe. V njih je bilo precej tematike iz astrofizike. Nabralo se mi je nekaj znanja, in ko sem se moral odločiti, kam po srednji šoli, sem se odločil za študij fizike. V tistem času so gradili jedrsko elektrarno v Krškem, kar je pripomoglo, da sem se odločil za jedrsko fiziko. Ko že sprašujete, kaj imata skupnega fizika in strip, naj omenim, da je med znanstveniki na inštitutu Rudjera Boškovića mnogo ljubiteljev stripov. Poleg tega strip zame ni le zabava in branje za prosti čas, ampak ga jemljem resno, enakovredno kot delo na področju jedrske fizike, ki ga opravljam profesionalno.
Velik korak naprej je mesečnik Strip revija Večernjega lista. Kako ste prišli na idejo, da bi se povezali z uredništvom največjega hrvaškega dnevnika?
Vse je le posledica vztrajnosti in srečnih okoliščin. Pravzaprav je urednik Dražen Klarić opazil našo publikacijo in nam predlagal skupni projekt. Odziv je bil zelo dober, tako da to nadaljujemo. Strip revija Večernjega lista izhaja v več kot 5000 izvodih. To je po mojem mnenju tudi maksimalna naklada stripovske publikacije v naših razmerah.
Kakšen je domači strip v primerjavi s tujim?
Žal je tuji strip še vedno bolj priljubljen. Zagor, Alan Ford, Modesty Blaise in podobni so še vedno zelo brani. Z njimi se po priljubljenosti lahko merijo le dela bolj redkih domačih avtorjev, kot so Andrija Maurović, Julio Radilović, Igor Kordej in še nekaterih. V Stripforumu se trudimo popularizirati nove avtorje. Na primer Boris Talijančić redno riše stripe za tuje založnike, kljub temu je posebno za našo revijo narisal strip, ki smo ga objavili v reviji, naknadno pa tudi samostojno. Oboje je bilo dobro sprejeto. Seveda so to le prvi in ​​zelo majhni koraki domače stripovske produkcije. No, tudi maraton se zmeraj začne s prvim korakom.

Ljubitelje stripa ste presenetili z dvema knjigama vojnih stripov: Hrvaški antifašistični strip in Domovinska vojna v stripu. Kako so ju bralci sprejeli?
Načrtovali smo zbirko hrvaške zgodovine v stripih, v katerih bi nastopali domači junaki. Tovrstnih stripov je kar nekaj, na primer Zaviša Žarka Bekerja in Skozi minula stoletja Julia Radilovića. Ampak zakaj ne bi objavili knjige stripov, za katere je malo verjetno, da jih bo objavil kdo drug? Zbrali smo gradivo in nastal je Hrvaški antifašistični strip. Tedaj sem po naključju prišel v stik s predsednikom dr. Ivom Josipovićem in mu omenil naš načrt. Takoj je bil pripravljen napisati uvodno besedo. Knjiga je razprodana. Druga knjiga pa vsebuje dela o domovinski vojni na Hrvaškem; gre za plod stripovskega natečaja na omenjeno temo. V natečaju smo avtorjem predlagali, naj stripi vsebujejo stvarne zgodbe, stiske navadnih ljudi, ki so bili proti svoji volji vpleteni v vojne grozote. Postavili smo tudi pogoj, da v delih ne sme biti ekstremizma, šovinizma ipd. Zdaj je pred nami nov projekt: hrvaška zgodovina v stripu.
Desetletja so strip razglašali za šund in manjvredno literaturo. Kakšen je odnos do njega danes?
V zadnjih desetletjih se je veliko spremenilo. Strip je postal priznana likovna umetnost, vendar še nima enakovrednega položaja glede na druge umetnostne zvrsti. Sicer pa je lahko slab ali dober, kot velja na splošno v umetnosti.
Katere teme so danes najbolj priljubljene?
Menim, da je to znanstvena fantastika: realizem in vizija prihodnosti. Prevladujejo superjunaki. Ob nogometnem svetovnem prvenstvu je bila v ospredju tema nogometa. Tako smo objavljali strip o mladeniču, ki se je uvrstil v hrvaško nogometno reprezentanco v Braziliji in tam z njo osvojil SP.
Kakšna prihodnost čaka strip?
Prepričan sem, da že ima svoje mesto v družbi. Zelo verjetno je, da nikoli več ne bo tako popularen, kot je bil pred nekaj desetletji. Vendar sem prepričan, da bo vedno imel svoje privržence in bo preživel.
Zakaj stripovske publikacije ne gredo prav dobro v prodajo?
Založnikov je precej, predvsem majhnih, a niso uspešni. Želja posameznika, da pusti sledi, ni dovolj, saj stripovsko založništvo ni donosno. Treba je investirati in mnogi založniki, ki so imeli v načrtu hiter zaslužek, so dokaj hitro izginili s trga. Večina teh navdušencev se ukvarja še z drugimi dejavnostmi, da lahko preživijo.
Kaj si zdaj želite v zvezi s stripom?
Najprej bi rad, da izdamo zbrana dela Julia Radilovića. Zelo pomemben je Walter Neugebauer, ki je v svojih zadnjih letih delal v Nemčiji. Bil je urednik in izdajatelj številnih publikacij s stripi. Je eden od avtorjev zlatega obdobja Plavega vjesnika, najpomembnejšega časnika v zgodovini hrvaškega stripa. Pred kratkim smo izdali posebno knjigo karikatur Ota Reisingerja, serijo z njegovim junakom Perom, ki je desetletja izhajal v zagrebškem dnevniku Vjesnik. Sicer pa bomo morali najti mlade ljudi, ki se bodo ukvarjali s stripom. Zagotovili jim bomo prostor, da bodo lahko nadaljevali naše delo. Mislim, da bo muzej stripov, če lahko uporabim ta izraz, jedro nečesa, kjer se bo vse to dogajalo. Upam, da bodo mladi videli, da je strip nekaj, kar je treba negovati in razvijati. Strip nista samo risar in scenarist, ampak je nekaj, kar združuje. Gre za pogled naprej in za nostalgično oziranje za zlatimi starimi časi ter za ustvarjanje novih skupin mladih umetnikov, ki bodo delali na področju devete umetnosti.
Je v vaši Strip reviji prostor tudi za tuje stripe?
Seveda. Z veseljem bi objavili tudi dela slovenskih avtorjev: Mikija Mustra, Tomaža Lavriča in drugih. Odprti smo tudi za srbske stripe.