HUDA DIAGNOZA

Rak je mami petih otrok podrl svet

Objavljeno 13. maj 2019 10.59 | Posodobljeno 13. maj 2019 11.07 | Piše: Milan Glavonjić

Tina Bončina Patafta je pri 37 letih izvedela za hudo diagnozo. Zdravnica se je najprej z njo zjokala, potem sta šli v boj z zahrbtno boleznijo.

Mamica petih s Kajo
KOČEVJE – Prelepo majsko jutro, ki ga je skozi trgajoče oblake ogrevalo pomladansko sonce, je bilo kot naročeno za sproščeno pomenkovanje s Tino Bončina Patafta. Na vrtno mizo, ob hiši častitljive letnice zidave, ki je v prenovi, je ob kavo in nekaj sladkih dobrot položila tudi vrsto knjig in pisanega čtiva. Lahko bi ga imenovali tudi Moj boj zoper hudo bolezen.

image
Mamica petih s Kajo
Mamici petih otrok, 14-letnega Nika, leto mlajšega Eneja, Luka jih ima devet, Kaja šest, Ela pa tri leta, ženi, ki živi za družino in ljubi življenje, sicer doktorici veterinarske medicine, se je pri 37 letih dodobra podrl svet. Decembra 2017 so ji namreč po večdnevnih pregledih na oddelkih ljubljanskega kliničnega centra postavili kruto diagnozo napredujoče bolezni: HER2 pozitivni, hormonsko odvisni karcinom na desni dojki, z zasevki na jetrih in mehkih tkivih ter na dveh prsnih vretencih.

image
Tina v soboto s Prifarskimi muzikanti in Andražem Hribarjem
»Z zdravim življenjskim slogom, ki ga od nekdaj gojim, jaz, da bi priklicala to bolezen?! Ne, to se ni moglo pripetiti meni, mi je ob diagnozi kot v čebelnjaku rojilo po glavi. Danes pa z mešanico trpljenja in izkušenj nekako dojemam, da se nam v življenju vse zgodi z razlogom. Tudi bolezen,« brez kančka strahu, ki ga je, kot je dejala, že premagala, odstira mesece poldrugega leta boja z izvidi.  
       

S Triglava v slabo počutje


V začetku septembra 2017 se je po porodniški z možem in njegovimi sodelavci odpravila na Triglav. Zlahka so se povzpeli na slovenskega očaka in tam gor že kovali načrte za nove podvige. Žal je že kmalu potem navdušenje nad življenjem začelo nadomeščati slabo počutje. Oktobra se je počutila nekoliko slabše, z izstopajočo utrujenostjo tudi novembra.

Delavnik v službi je bil poln, vožnja v Novo mesto, hišna opravila, skrb za otroke, zvečer ob prenosniku priprave za nov dan. Velikokrat je bila sama z njimi, saj mož Robi pogosto čez dan ostane v službi, ujet v 12-urni delavnik. Vmes je tudi telovadila. Ko je začutila, da težje opravlja stvari, ki jih ima rada, se ji je sprva utrgala misel: Tina, tempo vsakdanjika je pač prehud in že izstavlja račune.

image
Tudi Urshine mažorete pomagajo mamici Kaje, ki pleše pri njih.
»Otip bule na trebuhu pod desnim rebrnim lokom mi je dal misliti. Ni me sicer bolela, samo tam je bila. Tujek me je motil. Zadnji dan v službi, v petek, 10. novembra, sem komaj zdržala osem ur. Utrujenost in bolečine so me napotili do zdravnice,« se natanko spominja teh dni. Izvidi krvi so pokazali močno povišane jetrne encime. »Vedno bolj me je skrbelo, še posebno po ultrazvočnem pregledu, ki je pokazal očitne kroglaste spremembe na jetrih.« Napotili so jo na številne preiskave, ob sebi je imela odlično zdravnico, ki ji je hvaležna, da je zaradi njene vztrajnosti in natančnosti danes še vedno tu.
 

Kdo bo skrbel za otroke brez mamice


»Kaj hudega že ne more biti. Pred mesecem sem bila na Triglavu,« se je v trenutkih, ko jo je negotovost že načenjala, tolažila v družinskem krogu, preden se je vrnila v bolnišnico. »Zdravnica me je prosila, naj sedem. Prijela me je za roko in mi povedala, da so spremembe na jetrih zasevki raka iz desne dojke. V meni je grmelo od ugibanja. Kaj zdaj, bom umrla, kako bo Robi, kdo bo skrbel za otroke brez mamice ... Ela je majhna, ne bo se me spomnila ... Začela sem jokati. Nisem bila več pogumna. Takrat me je zdravnica objela. Tudi ona je jokala. Potem me je pogledala in rekla: 'Zdaj pa gremo v boj z onkološkim zdravljenjem. Ne bo lahko, vendar boš zmagovalka.' In sem, čeprav so mi na konziliju povedali, da je bolezen neozdravljiva, jaz pa v celoti to zanikam.«

image
Ljube Štefanič se je dotaknila Tinina zgodba in brez omahovanja ji pomaga.
Sledilo je šest kemoterapij in biološka zdravila, ki naj bi jih dobivala vsake tri tedne vse življenje. Z Robijem, ki je njena največja opora pri zdravljenju, sta otroke počasi navajala na nov način vsakdanjika. Ob strani ji stojijo vsi domači in prijatelji, na pomoč so priskočili tudi učitelji v šoli, njeni sodelavci v Krki in osebna zdravnica.
 

Bolečina se je ponovila


Po kemoterapijah se je življenje počasi začelo postavljati na noge. Počutila se je bolje. Nazaj je dobila energijo, lasje so zrasli. Toda novembra lani jo je znova začela kljuvati bolečina pod rebri. CT je pokazal, da sta dve metastazi zrasli do premera pet centimetrov. Povišali so se tudi jetrni encimi. Zato so ji decembra zamenjali terapijo in ima tako poleg biološkega zdravila še citostatik vsake tri tedne. Kljub vrsti stranskih učinkov zaradi zdravil se borka ne ustavi. Marca letos je vnovični CT-pregled pokazal, da se metastaze zmanjšujejo.

image
Ob diagnozi se je spraševala, kdo bo skrbel za otroke brez mamice. FOTO: osebni arhiv
»Po kemoterapiji sem se zakopala v strokovne knjige, branje člankov in raziskave, da bi se še bolj poučila o raku, o podpornih terapijah oziroma o krepitvi imunskega sistema,« pripoveduje Tina. Pomoč je poiskala pri naturopatu, holistični svetovalki in terapevtki ter energetski terapevtki. Poleg zdrave prehrane in zmernega gibanja danes uporablja prehranska dopolnila in mineralne raztopine, ki ji zelo pomagajo.

Dobrodelni koncert

Terapije in dodatki segajo globoko v družinski proračun, tudi do 600 evrov na mesec. Žal si veliko tega ne more privoščiti. No, in tu nastopijo Dijana, Urša in Ljuba. Tri tople duše iz Urshinih mažoret, v katerih pleše tudi Tinina Kaja. V začetku leta so si omislile organizacijo dobrodelnega koncerta Dotik dobrote, ki je predvčerajšnjim napolnil tamkajšnjo športno dvorano. Nastopil je cvetober kočevske glasbe: Prifarski muzikanti, Dupljak, Andraž Hribar, Movemental, Pihalni orkester Kočevje in Urshine mažorete. »Zame in moje najbližje je bil to nepozaben večer melodij, ujetih v čustva. Hvala vsem za toplino iskrenih želja na poti mojega ozdravljenja,« je Tino ganilo ob koncu koncerta.

Med zdravljenjem je Tina začela premišljevati, da bi bilo dobro, če bi se ženske, obolele za rakom, več družile, si izmenjevale izkušnje in si bile v nujno podporo in pomoč med zdravljenjem in po njem.
Deli s prijatelji