V NEMILOSTI

Bosta Stanislav in Danica zaradi počasnih birokratov stradala?

Objavljeno 13. julij 2019 19.57 | Posodobljeno 13. julij 2019 19.57 | Piše: Oste Bakal

Zakonca Kandrič že 15 let čakata na odlok. Rada bi prodala svojo zemljo, pa je ne moreta.

Stanislav Kandrič zaradi počasnega usklajevanja državnih predpisov ne more prodati svoje zemlje. FOTO: Oste Bakal
ORMOŽ – Res je sicer, da mora pravna država delovati po črki zakona in samo za dobro državljanov, a kaj ko je treba na odločitev uradnikov na lokalni in državni ravni včasih čakati tudi več desetletij. Nekateri niti ne dočakajo rešitve svojega problema. Prav tega se bojita upokojenca Stanislav in Danica Kandrič iz Trgovišča 31a v občini Ormož. Pred leti sta si zgradila novo hišo, a sta zato morala prodati svojo prejšnjo, približno 10-hektarsko domačijo. Zdaj bi rada prodala še nekaj zemljišča okoli svoje nekdanje domačije, a jima to nikakor ne uspe.

Že 15 let nič!

Natanko petnajst (15!) let je minilo, odkar je Stanislav zaprosil občino Ormož, naj odkupi njegovo zemljišče na vodovarstvenem območju v naselju Trgovišče. Ker so na občini dejali, da zemljišča ne potrebujejo, so njegovo vlogo posredovali na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki naj bi spremenilo vodovarstveno območje, in sicer iz prve v drugo kategorijo. A naš sogovornik še danes, torej po 15 letih, ne ve, kaj se dogaja, saj se v tem času ni prav nič zgodilo: »Na tem območju sem lastnik približno 2,5 hektarja zemljišča, ki spada v vodovarstveno območje I, od tega je dobro polovico oziroma 1,8 ha treba spremeniti v vodovarstveno območje II. Prvo območje je namreč zaščiteno in na njem ne smeš ne gnojiti in ne škropiti, skratka ne smeš uporabljati kemikalij. Zato sem občini predlagal, da oni ali komunala, ki je vzdrževalec in upravljavec občinskega vodovoda, zemljišče odkupi. Žal od tega ni bilo nič, jaz pa sem zato v pat položaju, saj zemljišča ne morem nikomur prodati. Imam kupca, ki bi ga odkupil, če bi ga spremenili v drugo območje, in bi mi plačal po 2,5 evra za kvadratni meter. Naj mi toliko plača država ali občina in potem bomo na vse pozabili, čeprav na rešitev čakam že 15 let,« pripoveduje Kandrič.
Župan zavrača očitke
Ormoški župan Daniel Vrbnjak je zavrnil vse Kandričeve očitke, dodal pa je, da urejanje tovrstnih zadev poteka zelo počasi. Potrdil je tudi, da občina zemljišča ne potrebuje in ga seveda ne more odkupiti. Povedal je še, da je ormoška občina že novembra 2008 na MOP poslala predlog, da pripravi uredbo o VVO, ki jo pozneje sprejme Vlada RS. Skupaj z dopisom so na MOP posredovali tudi obstoječi Odlok o določitvi VVO, Strokovne podlage za določitev VVO iz 1999 in kratek povzetek iz projekta umetnega bogatenja. Od takrat se vrstijo nenehna dopisovanja in dopolnjevanja, vmes pa je sedanji župan 4. aprila 2019 sprejel Stanislava Kandriča ter mu pojasnil vse v zvezi s pripravo in sprejetjem uredbe. Nazadnje je občina kontaktirala z MOP 10. junija letos, zdaj pa čakajo na odgovore, in prosijo za informacijo, kaj se dogaja s pripravo uredbe.

Pove tudi, da ga na ormoški občini nočejo več poslušati, zato nenehno kliče na MOP, kjer ves čas preverja in sprašuje, a se nič ne spreminja. Razen obljub, da bo kmalu vse rešeno. »Zdaj mi že voda teče v grlo in zemljišče bi moral nujno prodati. Pokojnina nama komajda pokrije položnice in hrano, midva pa bi rada malo lepše živela in si v pokoju tudi kaj privoščila. Doslej ni bilo tolikšne sile, saj sem prodal drugo njivo in je bilo nekaj rezerve,« je še dejal Stanislav Kandrič, ki obljublja, da bo še vztrajal, dokler mu »birokrati ne olajšajo življenja, ki so mu ga sami zagrenili«.
image
Da sta sezidala hišo, sta morala prodati svojo staro domačijo. FOTO: Oste Bakal

Jezen je tudi na odgovorne na občinskem nivoju, ki da preslabo ali nikakor ne skrbijo za vodovarstveno območje. To je vedno poplavljeno z muljem in odpadki. »Ko sem sedanjemu županu omenil, naj kaj uredijo oziroma naj moje zemljišče odkupi občina, mi je ostro odvrnil, da niso kmetje in da nimajo kaj s to zemljo. A po drugi strani bi dejansko morali skrbeti za vodovarstveno območje, od koder se črpa tudi pitna voda. Če bi urejali jarke, bi odvodnjavanje lažje potekalo in se odpad ne bi zadrževal na tem območju. Zdaj pa nikomur ni mar, kaj se dogaja,« je ogorčen možakar, ki je bil vse življenje traktorist v nekdanjem vinogradniškem podjetju Jeruzalem Ormož in tam tudi dočakal upokojitev. Prav zaradi skromne pokojnine, tako njegove kot ženine, si želita Kandričeva čim prej prodati zemljišče.

Predpisi so zahtevno delo

A to bo bržkone še zelo dolgo trajalo, kajti na MOP šele pripravljajo ustrezno zakonodajo in na sporedu sploh še ni prošnje zakoncev Kandrič. Služba MOP za odnose z javnostmi nam je namreč sporočila, da MOP v skladu z zakonom o vodah pripravlja uredbe o vodovarstvenih območjih (VVO), sprejem uredbe pa je v rokah vlade. »MOP že od uveljavitve zakona o vodah pripravlja predpise za posamezna VVO, vendar se je treba zavedati, da je priprava predpisov zahtevno delo, saj se s tem predpisom na VVO vzpostavlja vodovarstveni režim, ki prepoveduje oziroma določa pogoje in omejitve pri posegih v prostor, opravljanju dejavnosti ter prevozih ljudi in blaga. MOP pri določitvi vodovarstvenega režima sodeluje z različnimi deležniki z območja, za katero se pripravlja vodovarstvena uredba. V interesu priprave čim bolj usklajenega in strokovno podprtega predloga uredbe se izvajajo usklajevanja vseh deležnikov. Dogaja se, da se med usklajevanjem predloga podajo novi predlogi za omilitev vodovarstvenega režima, ki pa so predmet strokovnih pregledov hidrogeologov,« razlagajo v svojem odgovoru na MOP.
image
Že za časa okoljskega ministra Janeza Kopača je vložil prošnjo za zamenjavo, pa nič. FOTO: Igor Modic

Glede uredbe o VVO za območje občin Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ljutomer, kamor spada naš sogovornik, MOP v skladu s terminskim načrtom predvideva, da bo predlog uredbe posredovan drugim ministrstvom v medresorsko uskladitev ter v ponovno javno seznanitev julija, v obravnavo vladi pa predvidoma septembra. Temu bo najverjetneje spet sledilo dolgo čakanje. 
Zdaj bi moral zemljišče nujno prodati. Pokojnina nama komajda pokrije položnice in hrano, midva pa bi rada malo lepše živela.
Deli s prijatelji