Bomo Slovenci dobili novo zastavo in grb?

LJUBLJANA – Slovenska državna zastava in grb sta s heraldičnega stališča napačna, med 212 občinami pa je tudi več deset takih, ki svojih zastav in grbov sploh še nimajo oziroma so znaki ali simboli taki, da ne odražajo zgodovinskih dejstev, specifičnih za posamezno občino, temveč so bolj plod želja posameznih županov in zahtev občinskih funkcionarjev, ne pa heraldične stroke. Mnogi grbi so zato baročno kičasti oziroma vsebujejo preveč elementov.

To je bil eden glavnih zaključkov predavanja društva Heraldica Slovenica v Mestnem muzeju Ljubljana o grboslovju na Slovenskem in slovenskem grbu s pomenljivim naslovom Panter, orel, zvezde, Triglav in Plečnik. Predsednik društva Aleksander Hribovšek je zelo plastično orisal razvoj heraldike na Slovenskem, pri čemer je poudaril, da je bilo v več kot 800-letni zgodovini grbov na naših tleh današnje slovensko ozemlje razdeljeno le med nekaj večjih plemiških družin. V 13. stoletju je zaradi Otokarjev in Spanheimov prevladoval motiv panterja, ki sta ga imeli rodbini v svojem grbu in upravljali praktično večino današnjega slovenskega ozemlja.

Grbi kot prometni znaki

Izpostavil je, da se je heraldika začela okoli leta 1150 najverjetneje na teritoriju današnje Francije in Velike Britanije ter da so se prvi urejeni simboli na ščitih, praporih in opravah pojavili že med križarskimi vojnami in da so bili grbi od takrat vedno nekakšni prometni znaki, ki jih prepoznaš že na 150 metrih oddaljenosti. V bitkah je bilo namreč pomembno, da si že iz jasne heraldične slike lahko razbral, za koga gre. Po njegovem je še pomembneje, da so se prvi grbi pri nas začeli pojavljati že leta 1160, od leta 1220 pa so jih imeli že vsi sloji, od duhovščine do plemstva.

Skozi stoletja so grbe plemiških družin na naših tleh zaznamovali predvsem heraldični orel, lev in tudi panter. Prva panterjeva podoba se pojavi leta 1160 na Štajerskem v grbu Otokarja III., v grbu Spanheimov leta 1163, njegove upodobitve pa se skozi stoletja pojavljajo v zelo različnih stilskih podobah. Veliko so ga uporabljali Spanheimi, ki so imeli v času svoje vladavine v lasti več kot pol Slovenije, a je iz zahodnega dela Slovenije po njihovem izumrtju hitro izginil, medtem ko se je v vojvodini Štajerski (med drugim v grbu Otokarja III.) in na območju današnje Štajerske ohranil vse do danes (nad brežiško bolnišnico in v Rogaški Slatini, v Ljubljani pa na stavbi pravne fakultete).

Pomlad narodov

Za heraldike je pomembno zlasti leto 1848, ko so se slovensko govoreči Kranjci spopadli z nemško govorečimi zaradi spremenjenih barv v kranjskem grbu, saj je pomenil začetek narodnega prebujanja in smo dobili prvo narodno zastavo, ne pa tudi grba. Slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske – bela: barva ščita, modra: barva orla in rdeča: barva orlovih okončin, ki je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko kronsko deželo, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih deželah sprejemali kot znamenje slovenstva in jo štejemo med elemente narodove identitete.

Pri grbu je za heraldike najpomembnejše obdobje po nastanku države SHS, kjer so v grbu belega srbskega/jugoslovanskega dvoglavega orla, ki je imel na prsih tri grbe ustanovnih narodov, v slovenski del dodali belo zvezdo nad polmesecem. Slovencem to ni bilo všeč in predlagali so, da bi bile v njem namesto tega tri zvezde Celjskih grofov. Čeprav so belo zvezdo nadomestili s tremi zlatimi, pa je ostal polmesec kot simbol ilirskega gibanja, hrvaškega narodnega preporoda, motiv takratnega dela Bosne in tudi turški simbol.

Plečnikovo obdobje

Za sodobno heraldiko je po Hribovškovem prepričanju največ naredil arhitekt Jože Plečnik. Ko je iskal ideje za nov slovenski grb, je poleg šestih zlatih zvezdic (kolikor je bilo slovenskih dežel) na modrem ščitu prvič začel razmišljati o Triglavu kot znaku, ki bi lahko bil del grba. In njegove risbe iz leta 1936 so ga upodabljale z občutkom za heraldiko, saj so imele gore grebene. Leta 1941 je Triglav kot del identifikacijskega znaka prevzela tudi OF. Sicer je šlo za cik-cak stilizirano podobo Triglava z rdečo zvezdo in oznako OF. Med vojno so se pojavile še valovnice, ki jih lahko danes skupaj s stilsko predrugačeno podobo Triglava občudujemo kot Plečnikov grb iz leta 1946 na njegovi stavbi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.


Zanimivo je, da se je leta 1942 v časopisu Slovenska zaveza pojavil grb, zelo podoben današnjemu grbu Marka Pogačnika, ki je zmagal leta 1991 na natečaju za (začasni) slovenski grb in zastavo. Žal, pravi Hribovšek, je takrat komisija, v kateri razen Boža Otorepca ni bilo nobenega pravega strokovnjaka za heraldiko, izbrala grb in zastavo, ki po heraldičnih načelih nista ustrezna. Meni, da je zdaj čas, da naredimo nov natečaj in izberemo ustreznejšo rešitev. Pri tem pa da bi se morali držati uveljavljenih heraldičnih šestih barv in stilskih izrisov iz obdobja okoli leta 1480, saj si ne želijo več (baročne) dekadence, ki bi lahko izbrisala heraldiko.

Poudaril je, da imamo veliko težavo, ker Slovenija nima urada, ki bi imel tudi državno heraldično komisijo, v kateri bi o primernosti predlogov presojali strokovnjaki. Zato ga ne preseneča, da je ad hoc komisija leta 2003 po koncu natečaja najboljšim rešitvam podelila nagrade, storila pa nič.


V društvu heraldikov si prav tako ne želijo, da bi v občinah, ki še nimajo svojih grbov in zastav, o tem odločali predvsem politiki, oziroma da bi o strokovno pripravljenih predlogih odločali občinski svetniki ali župan celo s preglasovanjem. Zdaj se dogaja, da je veliko grbov kičastih ali je njihova zgodba privlečena za lase, imajo preveč dodatkov, ki na grb ali zastavo ne spadajo ali pa nimajo nobene zgodovinske podlage.

Popravki zakona nujni

Hribovšek je napovedal, da bodo vladi poslali predlog s tremi različicami popravkov zakona o grbu, zastavi in himni, saj je zdajšnji problematičen in da bi lahko v prihodnosti pravilno izobesili zastavo tudi vertikalno. Seveda bi si želel tudi drugih sprememb, denimo zastavo brez grba, ki po njegovem nanjo ne spada. Kaj bi spadalo v grb, bi po njegovem najbolje rešili z natečajem za novo zastavo in grb, vsekakor pa ne želi, da bi v njem poleg Triglava imeli panterja ali orla, ampak hoče trezno rešitev. Ena verzija je grb sestavljen iz vseh nekdanjih deželnih grbov, morda Plečnikov s šestimi zvezdami ali pa ustrezna upodobitev Triglava s tremi zvezdami.