MIRA FURLAN
Za hrvaško zvezdo usoden komarjev pik
Poslovila se je Mira Furlan Po njenih žilah se je pretakala tudi slovenska kri.
Odpri galerijo
Odšla je veliko prezgodaj. FOTO: Press Release
Uresničile so se ji velike sanje, kakršne mnogi sanjajo, a se uresničijo le peščici. Kajti čeprav se je Mira Furlan v 80. letih preteklega stoletja ustoličila kot ena najbolj prepoznavnih in cenjenih igralk jugoslovanskega filma, sta z možem, režiserjem Goranom Gajićem, leta 1991 zaradi političnih razmer na območju nekdanje Jugoslavije domovino pustila za sabo in se preselila na drugo stran luže, ne vedoč, kaj ju čaka.
A so njen igralski dar v morju drugih igralk prepoznali tudi v ZDA, kjer je že po dveh letih dobila vlogo v znanstvenofantastični seriji Babilon 5, ki ji je odprla vrata še v Hollywood. Zdaj pa je njene hollywoodske sanje, ki jih je tudi živela, ubil droben komarjev pik. »Gledam zvezde. Noč je vedra, zato se mi zdi mlečna cesta neverjetno blizu. In tja bom že kmalu odšla. To ni slabo. Ni me strah. A do tedaj bom še malce zaprla oči in občutila lepoto okoli sebe. Vdih. Izdih. To je vse,« so bile ene poslednjih besed, ki jih je hrvaška zvezdnica, ki je zgradila tudi uspešno hollywoodsko kariero, zapisala na svoj twitter profil, na katerem se je zdaj pojavila črna vest, da je pri le 65 letih umrla. Veliko prezgodaj. A je to očitno vedela. Vedela, da bo na koncu boj z virusom Zahodnega Nila, s katerim jo je okužil drobceni komar, izgubila.
Zadnjih nekaj mesecev je bilo težkih, a je z vsakim svojim vlaknom dokazovala, da je po naravi borka. Tako je Furlanovo doživljal režiser Babilona 5, J. Michael Straczynski, ki je, čeprav je vedel, da njeno zdravje peša in se bori v bolnišnici, upal, da se ji bo zdravstveno stanje po kakšnem čudežu izboljšalo. A njegove in molitve njenih najbližjih niso bile uslišane, po večmesečnem boju z virusom, zaradi katerega je bila nekaj časa tudi v komi, se je bolezen izkazala za premočno.
»Bila je dobra in prijazna ženska, izjemno nadarjena igralka in vsem, ki smo jo poznali, dobra prijateljica,« se je njenemu spominu priklonil Straczynski, ki je s Furlanovo, sicer rojeno Zagrebčanko, sodeloval od leta 1993, ko je v Babilonu 5 dobila vlogo Dellenn, ki jo je upodabljala vseh pet sezon. Še večjo prepoznavnost, sploh med mlajšimi generacijami po vsem svetu, pa ji je prinesla vloga francoske znanstvenice in brodolomke Danielle Rousseau v misteriozni znanstvenofantastični seriji Skrivnostni otok (Lost), ki so jo kritiki redno umeščali med najboljše televizijske serije vseh časov.
Furlanova, po kateri se je po očetovi strani pretakala tudi slovenska kri, je diplomirala na zagrebški akademiji dramske umetnosti, še istega leta 1978 pa je tudi že postala članica ansambla Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) v Zagrebu. A tudi če je svojo pot začela na odru, je igralski dar z lahkoto prenesla še pred filmske kamere in ustvarila nekaj izjemnih vlog. Med temi velja omeniti njen filmski prvenec v filmu Kiklop iz leta 1982, med odmevnejšimi pa izpostaviti njen doprinos v filmih Oče na službeni poti Emirja Kusturice, Lepota greha Živka Nikolića in Za zdaj brez dobrega naslova Srđana Karanovića. In čeprav je od 90. let nato gradila kariero v Hollywoodu pa tudi na gledaliških deskah Los Angelesa in New Yorka, se je 2002. vrnila na hrvaške igralske odre, ko je nastopila v predstavi Medeja gledališča Ulysses na Brionih.
{/apester}
Njena najodmevnejša vloga je bila v priljubljeni in z več nagradami ovenčani seriji Skrivnostni otok. FOTO: Press Release
A so njen igralski dar v morju drugih igralk prepoznali tudi v ZDA, kjer je že po dveh letih dobila vlogo v znanstvenofantastični seriji Babilon 5, ki ji je odprla vrata še v Hollywood. Zdaj pa je njene hollywoodske sanje, ki jih je tudi živela, ubil droben komarjev pik. »Gledam zvezde. Noč je vedra, zato se mi zdi mlečna cesta neverjetno blizu. In tja bom že kmalu odšla. To ni slabo. Ni me strah. A do tedaj bom še malce zaprla oči in občutila lepoto okoli sebe. Vdih. Izdih. To je vse,« so bile ene poslednjih besed, ki jih je hrvaška zvezdnica, ki je zgradila tudi uspešno hollywoodsko kariero, zapisala na svoj twitter profil, na katerem se je zdaj pojavila črna vest, da je pri le 65 letih umrla. Veliko prezgodaj. A je to očitno vedela. Vedela, da bo na koncu boj z virusom Zahodnega Nila, s katerim jo je okužil drobceni komar, izgubila.
Vrnitev na hrvaški oder
Zadnjih nekaj mesecev je bilo težkih, a je z vsakim svojim vlaknom dokazovala, da je po naravi borka. Tako je Furlanovo doživljal režiser Babilona 5, J. Michael Straczynski, ki je, čeprav je vedel, da njeno zdravje peša in se bori v bolnišnici, upal, da se ji bo zdravstveno stanje po kakšnem čudežu izboljšalo. A njegove in molitve njenih najbližjih niso bile uslišane, po večmesečnem boju z virusom, zaradi katerega je bila nekaj časa tudi v komi, se je bolezen izkazala za premočno.
1993.
je v Babilonu 5 dobila vlogo Dellenn.
je v Babilonu 5 dobila vlogo Dellenn.
»Bila je dobra in prijazna ženska, izjemno nadarjena igralka in vsem, ki smo jo poznali, dobra prijateljica,« se je njenemu spominu priklonil Straczynski, ki je s Furlanovo, sicer rojeno Zagrebčanko, sodeloval od leta 1993, ko je v Babilonu 5 dobila vlogo Dellenn, ki jo je upodabljala vseh pet sezon. Še večjo prepoznavnost, sploh med mlajšimi generacijami po vsem svetu, pa ji je prinesla vloga francoske znanstvenice in brodolomke Danielle Rousseau v misteriozni znanstvenofantastični seriji Skrivnostni otok (Lost), ki so jo kritiki redno umeščali med najboljše televizijske serije vseh časov.
Slovo šarmantne fatalkeMinuli teden se ni poslovila le velika hrvaška zvezdnica s hollywoodskim bliščem, Mira Furlan, pač pa je igralski svet izgubil še eno zvezdo. V 80. letu je namreč boj z rakom izgubila francoska igralka Nathalie Delon, znana po svojem posebnem šarmu, ki ji je slavo prinesel film Le Samourai (Bledolični ubijalec) iz leta 1967, v katerem je zaigrala z Alainom Delonom. Čeprav ni bil le film tisti, zaradi katerega je njeno ime odzvanjalo po svetu, pač pa tudi igralkina romanca z Delonom. Sicer pa je lepotica svoje sledi pustila na okoli 30 filmih.
Furlanova, po kateri se je po očetovi strani pretakala tudi slovenska kri, je diplomirala na zagrebški akademiji dramske umetnosti, še istega leta 1978 pa je tudi že postala članica ansambla Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) v Zagrebu. A tudi če je svojo pot začela na odru, je igralski dar z lahkoto prenesla še pred filmske kamere in ustvarila nekaj izjemnih vlog. Med temi velja omeniti njen filmski prvenec v filmu Kiklop iz leta 1982, med odmevnejšimi pa izpostaviti njen doprinos v filmih Oče na službeni poti Emirja Kusturice, Lepota greha Živka Nikolića in Za zdaj brez dobrega naslova Srđana Karanovića. In čeprav je od 90. let nato gradila kariero v Hollywoodu pa tudi na gledaliških deskah Los Angelesa in New Yorka, se je 2002. vrnila na hrvaške igralske odre, ko je nastopila v predstavi Medeja gledališča Ulysses na Brionih.
{/apester}
