NOVI MONARH

Kronanje je dober posel: v blagajno je kanila milijarda (FOTO)

Med versko in etnično raznolikim obredom številni odstopi od tradicije.
Fotografija: Kraljevi so se na koncu zbrali še na balkonu Buckinghamske palače in pozdravili zbrano množico. FOTO: Henry Nicholls/Reuters
Odpri galerijo
Kraljevi so se na koncu zbrali še na balkonu Buckinghamske palače in pozdravili zbrano množico. FOTO: Henry Nicholls/Reuters

Za nekatere pravljica, ki bi se morala končati že zdavnaj, za mnoge pa častitljiva tradicija, ki je nikakor ne gre opustiti. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter 14 britanskih čezmorskih ozemelj oziroma Commonwealth ima novega monarha: po smrti matere Elizabete II. je to sicer že lani postal njen prvorojenec, Karlu III. pa so med sobotnim obredom v Westminstrski opatiji s krono na glavi še zapečatili njegovo vladavino.

Ob njem so okronali tudi kraljico Camillo, kar je pomemben zgodovinski mejnik, saj takšnega obreda ni bila deležna še nobena sopotnica britanskega monarha doslej. Nesporen izraz ljubezni in zaupanja do žene, se Karlu III. klanjajo mnogi, za prelomnico pa je nedvomno zaslužna tudi pokojna kraljica, ki je snahi, kljub turbulentni preteklosti, po poroki s sinom začela izkazovati izjemno naklonjenost. »To ni le predstava. To je ponosen izraz naše zgodovine, kulture in tradicije,« je dogajanje opisal britanski premier Rishi Sunak in poudaril, da je kronanje cenjen obred, ki je naznanil novo obdobje. Spremembe je Karel III. naznanjal že dolgo, besedo pa je držal že ob kronanju. To je bilo občutno krajše kot v preteklosti, le dobri dve uri je potekala slovesnost v Westminstrski opatiji, pred dobrimi sedmimi desetletji je trajala več kot šest ur; Elizabeto II. so ustoličili vpričo 8000 gostov, Karla III. pa je na prestol pospremilo 2300 povabljencev. Med obredom so prvič sodelovali tudi škofinje in voditeljih verskih manjšin na otočju, med številnimi glasbenimi vložki je bilo poleg angleškega slišati tudi škotski, irski in valižanski jezik, Karel III. je poskrbel tudi za poklon pokojnemu očetu, princu Filipu, ki je izhajal iz grške pravoslavne veroizpovedi, kronanje pa je popestrila še gospelska glasba. Med povabljenci ni bilo videti le kronanih glav, političnih veljakov in cerkvenih dostojanstvenikov, novi vladar je namreč želel pomemben mejnik proslaviti tudi s predstavniki številnih dobrodelnih organizacij, njegovi nazori pa so za odstop od tradicije poskrbeli tudi pri maziljenju, uradno najpomembnejšem delu obreda, saj je bilo olje veganskega izvora, brez zloglasne ambre, voskaste snovi, ki nastaja v črevesju kita glavača.

Princa Harry in Andrew v ozadju

Skromnost in odpravo nepotrebnega obredja je Karel III. potrdil že z opustitvijo posebne investiture valižanskega princa, svojega prvorojenca Williama, ki ga je za prestolonaslednika mimogrede imenoval že v prvem pozdravnem nagovoru javnosti septembra lani po materini smrti. Princ je imel sicer vidno vlogo med kronanjem, ki ga je vodil canterburyjski nadškof Justin Welby in med katerim so različni visoki predstavniki države vladarju izročali razkošne regalije, kot so kraljevi meč, kraljevo ogrinjalo, vladarsko jabolko, prstan, štola, žezlo, palica in krona: očetu je pomagal nadeti slovesna oblačila, novemu kralju, ki je sedel na stolu kralja Edvarda iz leta 1300, se je slovesno zaobljubil, položil roko na njegovo krono iz čistega zlata in draguljev iz leta 1661 in ga poljubil na lice.

William je bil ob ženi, princesi Kate ter njunih treh otrocih, princu Georgeu, ki je pomagal nositi kraljevo vlečko, princesi Charlotte in princu Louisu, sicer ves čas v središču pozornosti, jasno je, da bodo imeli Cambridgeevi eno od osrednjih vlog v monarhiji, ki so jo v minulih letih pretresali tudi škandali. Princ Andrew, kraljev mlajši brat, ki so ga na poti do opatije množice tisočih izžvižgale, v obredu ni imel nikakršne vidne vloge in je sedel v ozadju, ob koncu dneva prav tako ni imel vstopa na balkon. Podobna usoda je doletela kraljevega mlajšega sina, princa Harryja, ki je takoj po obredu v Westminstrski opatiji odletel čez lužo, na sinov četrti rojstni dan.

Za Združeno kraljestvo se je začela nova doba. FOTO: Leon Neal/Reuters
Za Združeno kraljestvo se je začela nova doba. FOTO: Leon Neal/Reuters

Zaprisege novemu kralju nista izrekla le princ William ter nadškof, ampak prvič tudi vsi podaniki, novost, kot rečeno, pa je bilo tudi kronanje Camille, ki so ji na glavo nadeli krono kraljice Marije in bo odslej nosila naziv kraljica, in ne več kraljica soproga. Kraljevi so se po slovesnosti v opatiji zvrstili v kočije in vozila ter v veselem vzdušju, ki je prevzelo natrpano britansko prestolnico, krenili proti Buckinghamski palači. V prvi, zlati kočiji sta se vozila kralj in kraljica, takoj za njima je jezdila princesa Anne. V drugi kočiji so sledili Cambridgeevi, v tretji vojvoda in vojvodinja Edinburška, Edward in Sophie, z otrokoma, za njimi viceadmiral sir Timothy Lawrence, mož princese Anne, v družbi vojvode in vojvodinje Gloucesterskih, zadnja sta v avtomobilu sledila princesa Alexandra in vojvoda Kentski. Javnost je v živo in po televiziji (skupno naj bi si sobotno dogajanje ogledalo 370 milijonov ljudi po svetu) lahko prisluhnila uigrani koračnici in si napasla oči na vojaški paradi, veličastnih uniformah, izurjenih konjenicah in pa posebnem predstavniku irske garde, irskem volčjem hrtu Seamusu, ki je ponosno korakal v sprevodu, dogodek, med katerim ni manjkalo vzklikov Bog varuj kralja!, pa je zaokrožil šestminutni prelet letal kraljevih sil. Slavje se je s koncerti nadaljevalo še v nedeljo, današnji ponedeljek pa je za Britance dela prost dan. 

Londonske ulice so kljub dežju preplavile množice. FOTO: Andy Hooper/Reuters
Londonske ulice so kljub dežju preplavile množice. FOTO: Andy Hooper/Reuters

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije