Igralci so cmere, duševne razvaline in odvisniki
Že več kot štirideset let je vpet v filmsko industrijo, kjer se je uveljavil kot eden najboljših igralcev, osvojil je dva oskarja, več emmyjev in častni zlati globus. Kot režiser, producent in scenarist se je Tom Hanks postavil tudi za kamere. Pozna torej prav vsak vidik filmskega ustvarjanja, tudi zakulisno dogajanje, v čemer je črpal navdih, ko se je pred leti usedel za pisalni stroj in začel pisati svoj prvi roman. V pisanju je namreč našel sredstvo proti stresu. Rezultat se je v obliki 484 strani dolgega romana zdaj znašel na knjižnih policah, med platnice knjige The Making of Another Major Motion Picture Masterpiece pa je ujet Hanksov pogled na turbulentne odnose, navade in razvade igralcev ter pritiske studiev med produkcijo visokoproračunskih filmov. Snov izmišljene zgodbe je črpal iz še kako resničnih izkušenj.
Cmere, psihične razvaline, alkoholiki, zdravljeni narkomani. S temi besedami Hanks v knjigi opisuje igralce. Čeprav si je ustvaril sloves prizemljenega zvezdnika, ki skrajno resno jemlje igralski posel, lahko med vrsticami preberemo, da tudi sam ni imun proti slabim dnem, ko izbruhov ne zna skriti.
»Trudil sem se ostati profesionalen, čeprav mi je življenje razpadalo«
Med literarnim ustvarjanjem se je osredotočil na snemanje visokoproračunskega superjunaškega filma, ki se ga skrivnostni režiser loti z igralsko zasedbo posebnežev. Načeluje jim egoistični glavni igralec, čigar vedenje meša štrene snemalnemu urniku. »Tudi sam sem na snemanjih doživel prav vse te oblike obnašanja. Prav vsak dan pač ne moreš biti najboljša verzija samega sebe. Imel sem težavne dni, ko sem se na vse pretege trudil ostati profesionalen, čeprav mi je življenje razpadalo. In prav tedaj sem moral biti zabaven, očarljiv, ljubeč, skratka vse drugo, kar sem v resnici čutil,« priznava oskarjevec.
Zmede s časovnico, dolžino snemanja ali proračunom – tega si pri snemanju filma ne moreš privoščiti. »To je v našem poslu smrtni greh. A bili bi presenečeni, da mnogi vedo, da jo lahko odnesejo tudi s tem. Le zato, ker ves film sloni na njih.«
Ni prvič, da se je Hanks vrgel v pisateljske vode. »Že od nekdaj pišem, v tej ali oni obliki,« je povedal 66-letni zvezdnik. Njegova zbirka kratkih zgodb z naslovom Uncommon Type je izšla leta 2017 ter naletela na odličen odziv, samo v Veliki Britaniji so prodali kar 234.000 izvodov. Morda se je prav zato že leto pozneje lotil romana.
»Pisal sem med predahom med enim in drugim filmom. Na letalih. Doma in v hotelskih sobah. Med podaljšanimi konci tedna, ko mi ni bilo treba delati. Na dopustu.« Toda naj je v tem še tako užival, priznava, da ni pravično, da mu s končanim delom ni bilo treba hoditi od založbe do založbe ter kot drugi pisatelji požirati zavrnitev. Ne, njegov roman so nemudoma objavili, ker se je pod njega pač podpisal on. Prve kritike niso najboljše in očitno se ne bo zavihtel na lestvico najbolje prodajanih. »Kritike, tudi slabe, prenesem. Tega se moraš kot igralec naučiti. Vse prenesem, tudi če me raztrgajo na koščke.«
