PIANIST
Tipke za rekorde in dekleta
Tistim, ki ga niste ujeli na februarskem razprodanem nastopu in vam bo ušel tudi tokrat, pa lahko namignemo, da pride še tretjič, in sicer avgusta v Koper.
Odpri galerijo
Prsti, ki v minuti zmorejo 951-krat pritisniti na klavirske tipke!
V slovenski prestolnici je znova nastopil ta hip najbrž najbolj aktualni pianist, madžarski virtuoz Peter Bence, ki navdušuje povsod po svetu. Imetnik rekorda najhitrejšega pianista sveta lahko pri nas postavi še slovenski rekord, saj gre bržkone za najhitreje vračajočega se zvezdnika.
Med svetovno znanimi, ki so večkrat nastopili v slovenski prestolnici, se je verjetno Bence vrnil najhitreje, saj je pred le štirimi meseci, februarja, napolnil Cankarjev dom, zdaj pa je navduševal na Kongresnem trgu. Tistim, ki ga niste ujeli na februarskem razprodanem nastopu in vam bo ušel tudi tokrat, pa lahko namignemo, da pride še tretjič, in sicer avgusta v Koper.
Šteje komaj 24 pomladi, a je videti še mlajši. Skoraj kot najstnik. Kljub mladosti pa osvaja različne generacije, saj je vse prej kot zgolj klasični klasik. Njegovi prsti sila radi zaigrajo pop in rock, je, denimo, velik oboževalec Michaela Jacksona in skupine Queen. Pianist, a tudi skladatelj in producent je postal prava internetna senzacija. Nazadnje je navdušil pred dobrim mesecem z izvedbo skladbe Africa skupine Toto.
Skoraj bi lahko dejali, da se v njem skrivata dva človeka. Zasebno je umirjen, na odru pa so njegovi nastopi prežeti s strastjo, zaradi katere lahko kdo pomisli, da utegne polomiti tipke. »Ekspresivna interpretacija, strastno, vihravo in udarno igranje, okrepljeno z izvrstno klavirsko tehniko,« o njem govorijo kritiki. Čeprav sam ne zna povedati, kaj je tisto, zaradi česar navdušuje tako starejše kot mlajše generacije. A očitno je eden tistih, ki jim uspeva s klavirsko glasbo v občinstvo privabiti različne generacije.
Že to, da je priljubljen pri različnih generacijah, je velik uspeh. Hkrati pa je tudi rekorder. V Guinnessovo knjigo rekordov se je namreč vpisal kot najhitrejši pianist na svetu. V eni sami minuti je na črno-bele tipke pritisnil kar 765-krat! Kar pa še ni vse. Uspel mu je celo podvig na meji mogočega, da je nanje v minuti pritisnil kar neverjetnih 951-krat, kar je tudi njegov osebni rekord. Ali je takšen dosežek moč še preseči, je težko reči, vsekakor pa je izziv, ki se mu ni moč upreti, in tudi Bence se bo gotovo še poskušal spopasti sam s seboj.
Sicer pa je njegov rekord tudi posledica neubogljivosti in pubertetniškega kljubovanja. Kot otrok je v glasbeni šoli, čeprav ne ve, zakaj, vedno igral hitro. »Učiteljica mi je nenehno dopovedovala, da igram prehitro in da je treba počasneje. A je nisem poslušal. Nasprotno, želel sem biti še hitrejši. A so profesorji ob koncu srednje šole obrnili ploščo in mi začeli omenjati, da bi poskusil podreti svetovni rekord v hitrosti igranja na tipke. Najprej sem se temu smejal, na koncu pa sem se ob prigovarjanju vse več ljudi odločil poizkusiti. Med januarjem 2012 in marcem 2017 sem v Guinnessovi knjigi zabeležen kot svetovni rekorder.«
Kljub ljubezni do klasične glasbe je na odru vse prej kot klasik. Na nastopih se razživi. Časi, ko so pianisti med koncertom sedeli na stolu za klavirjem in igrali, so zanj nekaj, česar ne pozna. S tem včasih malce preseneti tudi sebe. »Biti pianist, ne glede na to, kako dober si, pomeni vsakdanje vaje. A tudi pianisti smo pod kožo krvavi in samo ljudje. Volje in energije za to ni vedno v zalogi.« A kako potem vadi? Izbere si katero od najljubših skladb. »Samo igranje pri meni niti ni problem, tudi če se mi morda ne da. Najtežje je sesti za klavir. Potem pa kar steče.« Peter pa ni le pianist, na ameriški akademiji Berkeley je končal tudi magistrski študij filmske igre, oblikovanja in elektronske produkcije.
Navdih za skladbe najde v kuhinji. Zelo rad kuha in gleda kuharske oddaje z Gordonom Ramseyjem in Jamiejem Oliverjem. Kar ni popolno naključje: »Kuhanje je podobno glasbi. Ko kuhaš omako, moraš dodati in mešati sestavine po občutku in okusu. Ko ustvarjam glasbo, delam enako. Včasih je, recimo, precej hrustljava, spet drugič ne. In je treba mešati, dokler ne dobite točno tistega, kar želite in kot mora biti.« Za svoj slog igranja pa ima tudi najljubše in najboljše klavirje. Prisega namreč na tiste, ki imajo hrapav zven.
Na odru strasten, zasebno umirjen
Med svetovno znanimi, ki so večkrat nastopili v slovenski prestolnici, se je verjetno Bence vrnil najhitreje, saj je pred le štirimi meseci, februarja, napolnil Cankarjev dom, zdaj pa je navduševal na Kongresnem trgu. Tistim, ki ga niste ujeli na februarskem razprodanem nastopu in vam bo ušel tudi tokrat, pa lahko namignemo, da pride še tretjič, in sicer avgusta v Koper.
Zasebno umirjen, na odru strasten
Šteje komaj 24 pomladi, a je videti še mlajši. Skoraj kot najstnik. Kljub mladosti pa osvaja različne generacije, saj je vse prej kot zgolj klasični klasik. Njegovi prsti sila radi zaigrajo pop in rock, je, denimo, velik oboževalec Michaela Jacksona in skupine Queen. Pianist, a tudi skladatelj in producent je postal prava internetna senzacija. Nazadnje je navdušil pred dobrim mesecem z izvedbo skladbe Africa skupine Toto.
Kljub slavi se rad sreča z oboževalkami. Foto: Roman Turnšek
Skoraj bi lahko dejali, da se v njem skrivata dva človeka. Zasebno je umirjen, na odru pa so njegovi nastopi prežeti s strastjo, zaradi katere lahko kdo pomisli, da utegne polomiti tipke. »Ekspresivna interpretacija, strastno, vihravo in udarno igranje, okrepljeno z izvrstno klavirsko tehniko,« o njem govorijo kritiki. Čeprav sam ne zna povedati, kaj je tisto, zaradi česar navdušuje tako starejše kot mlajše generacije. A očitno je eden tistih, ki jim uspeva s klavirsko glasbo v občinstvo privabiti različne generacije.
S 765 na 951
Že to, da je priljubljen pri različnih generacijah, je velik uspeh. Hkrati pa je tudi rekorder. V Guinnessovo knjigo rekordov se je namreč vpisal kot najhitrejši pianist na svetu. V eni sami minuti je na črno-bele tipke pritisnil kar 765-krat! Kar pa še ni vse. Uspel mu je celo podvig na meji mogočega, da je nanje v minuti pritisnil kar neverjetnih 951-krat, kar je tudi njegov osebni rekord. Ali je takšen dosežek moč še preseči, je težko reči, vsekakor pa je izziv, ki se mu ni moč upreti, in tudi Bence se bo gotovo še poskušal spopasti sam s seboj.
Kuhanje je kot glasba. Dodajaš in mešaš, dokler ne dobiš natanko tistega, kar želiš.
Sicer pa je njegov rekord tudi posledica neubogljivosti in pubertetniškega kljubovanja. Kot otrok je v glasbeni šoli, čeprav ne ve, zakaj, vedno igral hitro. »Učiteljica mi je nenehno dopovedovala, da igram prehitro in da je treba počasneje. A je nisem poslušal. Nasprotno, želel sem biti še hitrejši. A so profesorji ob koncu srednje šole obrnili ploščo in mi začeli omenjati, da bi poskusil podreti svetovni rekord v hitrosti igranja na tipke. Najprej sem se temu smejal, na koncu pa sem se ob prigovarjanju vse več ljudi odločil poizkusiti. Med januarjem 2012 in marcem 2017 sem v Guinnessovi knjigi zabeležen kot svetovni rekorder.«
Gurmanske sonate
Kljub ljubezni do klasične glasbe je na odru vse prej kot klasik. Na nastopih se razživi. Časi, ko so pianisti med koncertom sedeli na stolu za klavirjem in igrali, so zanj nekaj, česar ne pozna. S tem včasih malce preseneti tudi sebe. »Biti pianist, ne glede na to, kako dober si, pomeni vsakdanje vaje. A tudi pianisti smo pod kožo krvavi in samo ljudje. Volje in energije za to ni vedno v zalogi.« A kako potem vadi? Izbere si katero od najljubših skladb. »Samo igranje pri meni niti ni problem, tudi če se mi morda ne da. Najtežje je sesti za klavir. Potem pa kar steče.« Peter pa ni le pianist, na ameriški akademiji Berkeley je končal tudi magistrski študij filmske igre, oblikovanja in elektronske produkcije.
951
-krat je v minuti pritisnil na klavirske tipke.
-krat je v minuti pritisnil na klavirske tipke.
Navdih za skladbe najde v kuhinji. Zelo rad kuha in gleda kuharske oddaje z Gordonom Ramseyjem in Jamiejem Oliverjem. Kar ni popolno naključje: »Kuhanje je podobno glasbi. Ko kuhaš omako, moraš dodati in mešati sestavine po občutku in okusu. Ko ustvarjam glasbo, delam enako. Včasih je, recimo, precej hrustljava, spet drugič ne. In je treba mešati, dokler ne dobite točno tistega, kar želite in kot mora biti.« Za svoj slog igranja pa ima tudi najljubše in najboljše klavirje. Prisega namreč na tiste, ki imajo hrapav zven.
