MIČNA
Poljub, Ula: Poletje prebolevanja
A sem se res petkrat zapored, ko sem štartala ljubezen povsem zares in resno – zmotila? Se res tako intenzivno drugačimo skozi mesece in leta, da se neizogibno prerastemo, če ne rastemo skupaj?
Odpri galerijo
FOTO: Črt Piksi
Poletje se mi vedno zdi en tak kos leta, v katerem se da odložiti bolečino. Ali pa si jo malo po najstniško in na »all in« zadati in spisati, na novo. Zakaj pa ne. Yolo, Uli. Yolo, lajf.
Letošnje leto je s svojim turbuletnim in nekonsistentnim sistemom že tako pošpikalo in prepihalo na vse strani, da se zdi, da se je v pol leta zgodilo vse, kar se je namenilo zgoditi v letu – in da bi se od zdaj naprej tja do decembra, ko bomo - kaj pa veš, morda v lockdownih spet odštevali do 00.00, lahko samo crkljali, se tolažili, hranili, kaj vrgli v smeti, kaj novega ustvarili (ampak brez pričakovanj, brez pričakovanj, brez pričakovanj) se objemali in odboleli.
Letošnje leto je s svojim turbuletnim in nekonsistentnim sistemom že tako pošpikalo in prepihalo na vse strani, da se zdi, da se je v pol leta zgodilo vse, kar se je namenilo zgoditi v letu – in da bi se od zdaj naprej tja do decembra, ko bomo - kaj pa veš, morda v lockdownih spet odštevali do 00.00, lahko samo crkljali, se tolažili, hranili, kaj vrgli v smeti, kaj novega ustvarili (ampak brez pričakovanj, brez pričakovanj, brez pričakovanj) se objemali in odboleli.
