TILEN ARTAČ

Najbrž bi me po hitrem postopku zaklali

Tilnu Artaču oponašanje znanih ni prineslo zgolj slave: Angelca mu je po imitaciji spekla potico, Zvezdana ga je povabila v oddajo, s Svetlano se je zaročil.
Fotografija: "Na pamet znam vse tri Kekce," se je pohvalil Tilen Artač. FOTO: Dejan Javornik
Odpri galerijo
"Na pamet znam vse tri Kekce," se je pohvalil Tilen Artač. FOTO: Dejan Javornik

Dobiva se v dopoldnevu po podelitvi filmskih nagrad oskar, seveda malce zamudi, kot je v navadi umetnikom. Z globokim opravičilom in ob čaju začneva. Tilen Artač je prijeten, nekoliko tih sogovornik, ki ti v uri pogovora večkrat polepša dan, izriše nasmešek na obraz. Tudi samemu sebi se nasmeji. Petintridesetletnik je predan glasbi in imitiranju, je mož številnih talentov z diplomo akademskega glasbenika.


Poslušamo in gledamo ga lahko na Radiu GaGa, kjer je začel leta 2004 – že kot otrok pa je imitiral like in poslušal prav to oddajo –, gledamo njegove imitacije v sklopu Jonasovega Kaj dogaja, poslušamo na Radiu 1 in spremljamo njegove igrive vložke v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Potem ko je v tej oddaji segel v srca Slovencev in zmagal, zdaj tam opravlja vlogo učitelja. Rad dela, kar dela, in od tega lepo živi. Predvsem mu primanjkuje prostega časa, dopust mu pomeni smučarija, nekoč pa si želi imeti družino. A to bo zagotovo, kljub svoji slavi, skrbno varoval zase in ne delil z javnostjo.


Jutro po podelitvi oskarjev. Ste noč prebedeli in si jih ogledali?
Ah, kje pa. Vem, da so bili, ker sem dan pred tem imel oddajo na Radiu 1 in se je seveda vse vrtelo okoli filma in filmske glasbe. Zjutraj sem pogledal zgolj, ali je oskarja prejel Leonardo DiCaprio, ki je zame izjemen igralec. Da ne govorim o filmu Once upon a time ... in Holywood (Bilo je nekoč ... v Holywoodu, op. p.) Quentina Tarantina. Odličen. Všeč se mi njegovi filmi.

Če bi dobili ponudbo, da bi zaigrali v Tarantinovem filmu ... Bi si upali?
Kaj dosti teksta ne bi spravil iz sebe, zato bi me najbrž po hitrem postopku zaklali v stilu Tarantina, seveda. Kri bi špricala iz mene.

Ste glasbenik in imitator, na vašem seznamu je paleta posnemanj znanih slovenskih imen, od Vilija Resnika, Zale&Gašperja do politikov, od Milana Kučana do Vinka Gorenaka. Kako dolg je ta seznam?
Joj, ne štejem, ne pišem. Vem, da jih je veliko. Imitiram tiste, ki jih začutim. Tiste, ki na meni pustijo vtis.


Je kakšna oseba, ki bi si jo želeli imitirati, pa tega ni mogoče izvesti?
Ne vidim nikogar. Če ga ne morem imitirati, potem ga nisem dobro začutil. Je pa dejstvo, da je vsak od teh likov malo jaz. Vsak mi zleze pod kožo in se skriva v meni.

Pa obstaja strah, da bi na vas pritiskali, če ne bi imitirali »prave« osebe?
Nikakršen. Vedno, ko sem začel imitirati kakšen nov lik, je bil dober odziv. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi me človek kritiziral, ker sem ga imitiral. Da bi bil užaljen, nikoli. Druga zgodba so ljudje, opazovalci. Lahko bi rekel, čreda ovac. Če na primer imitiram koga z desne politične opcije, padajo bombe simpatizerjev desnice, češ, zakaj ne imitiram levičarjev, če imitiram levičarje, pišejo v komentarjih, zakaj ne imitiram in si privoščim koga iz desnice. Ampak ob tem si rečem: dajmo ljudem občutek pomembnosti. Poskušajmo jih razumeti. Saj vemo, da množica ni razsodna. To je poudarjal že rimski cesar Mark Avrelij.

Vas je kdo ovadil zaradi denimo razžalitve?
(Smeh) Ne da bi vedel. To je za njih promocija. Mislim, da si vsak, sploh politik, želi, da bi ga imitiral. Tisti, ki ga ne, pa se sprašuje, zakaj, za vraga, ga ne. Kaj je narobe z njim? Ali nima dovolj močnega karakterja. Do zdaj so vsi nekako razumeli, kaj počnem, in so bili veseli, da so postali del mene. Tudi estradniki in umetniki. S Svetlano Makarovič sva se po moji imitaciji v oddaji Znan obraz ima svoj glas celo zaročila, z Jožetom Potrebuješem sva postala prijatelja. Angelca Likovič nam je v studio GaGa prinesla potico, Zvezdana Mlakar pa me je povabila v svojo oddajo.
foto: Dejan Javornik
foto: Dejan Javornik

Kaj pa Milan Kučan in Borut Pahor?
Nekdanji predsednik Kučan me je kmalu po tistem, ko sem ga začel imitirati, povabil na neki dogodek. Tam sem ga imitiral in njegova žena gospa Štefka je bila nad imitacijo navdušena in rekla: »Glas je isti, samo malo mlajši je.«

Zala&Gašper sta bila pozitivna do vaše imitacije njiju?
Okej je bilo.

Vse skupaj je norčevanje na prikupen način, se strinjate?
Imitacija ni norčevanje. Je duhovito poigravanje s karakterji. Mislim, da tisti, ki imajo vsaj malo smisla za umetnost, vse to sprejmejo.

Ste si imitatorji konkurenca?
Mi se povezujemo, ne konkuriramo. Pri Radiu GaGa, kjer me je Sašo (Hribar, o. p.) vzel pod svoje mentorstvo pri mojih 17 letih, smo kolegi, partnerji. In ja, v Sloveniji si želim čim več dobrih imitatorjev, ker neizmerno uživam, ko nekdo začne imitirati, ko postavi nov lik. Imitatorju, ki naredi svoj, dober, originalen lik in ga pokaže javnosti, se klanjam in mu tudi poskušam pomagati, da pride v ospredje.

Kaj pa Tilen Artač počne v prostem času, ko ne igra violončela, ko ne imitira, ko ne uči drugih?
Najraje smučam. Smučanje je zame res odklop, je aktivno in na svežem zraku. Morje mi ne pomeni tako veliko. Ne sončim se, ker moja občutljiva koža ne prenaša dobro sonca. Prostega časa imam pa tako ali tako premalo.

Radi obiskujete kino? Kateri so vaši najljubši filmi vseh časov?
Rad grem v kino. Med mojimi ljubšimi filmi pa so recimo Inglourious Bastards (Neslavne barabe, op. p.), pa Eyes Wide Shut (Široko zaprte oči, op. p.), Wolf's from the Wall Street (Volk z Wall Streeta) in pa seveda slovenski filmi. To so Gadi, na pamet znam vse tri Kekce. Rad pogledam Vesno, Ne čakaj na maj, Outsiderja in druge. Jebiga je spet v kinu! Sem velik navdušenec nad slovenskimi filmi.

Opravljate svojo državljansko dolžnost in hodite na volitve?
Če grem na volitve, glasovnico prečrtam. Nisem pa človek, da bi tulil, kaj nam delajo barabe! Zaradi mene naj vlada, kdor hoče, pozdravljam pa premike, da se v Sloveniji dela, da gre državi na boljše.

Vam gredo politiki na živce?
Naslednje vprašanje. (smeh)

So pa dobri igralci ...
Saj smo imel šolanega igralca na oblasti! Pa saj meni veliko politikov deluje, kot da so se šolali v Hollywoodu, tako dobro igrajo. Če bi posneli film s slovenskimi politiki! Prmejduš, to bi bilo za gledati!

Vi bi šli v politiko?
Ne zanima me. Ne vidim, kaj bi tam lahko počel. Da bi resno nagovoril ljudi, ne bi se počutil dobro.

Pa vaš nekdanji partner na Radiu GaGa, Marjan Šarec. Bila sta dober tandem, Serpentinšek starejši in mlajši.
Marjan je odličen komik. Fenomenalen imitator, ki ima neverjeten smisel za humor. Zelo ga pogrešam na Radiu GaGa, kjer pogrešam tudi Jureta Godlerja. Ko se je Marjan odločil za politiko, sem ga razumel in mu zaželel še naprej veliko sreče in uspehov. Najbolj mi je bilo zanimivo, da so ob njegovem prihodu v politiko na državni ravni tulili, da pojma nima. Najbolj pa so bili glasni tisti, ki se v politiki pasejo že 10, 20 let. Pa dajte človeku malo časa, da se razvije. Je pa res, da je zelo hitro prišel na visoko funkcijo, tega nisem pričakoval.

Se še kdaj dobite?
Redko. Lani nas je – celo ekipo Radia GaGa – povabil na kosilo in na nekaj nastopov. Ugotovil sem, da je še vedno stari dobri Marjan. Humor ga ni zapustil. Rad se pošali in zelo je duhovit.

Like, preden jih lansirate v javnost, vadite doma pred ogledalom?
Ne, pred ogledalom nisem še nikoli. V glavi si postavim zadevo, potem to gnetem in gnetem. Nekaj prakse imam, saj se z imitiranjem ukvarjam že 16 let. Postavil sem si sistem, kako naštudirati lik. Včasih mi je lažje narediti glasbeno imitacijo kot samo govorno. Sploh pri ženskih likih, kjer je treba spremeniti tudi glas, si včasih rečem jebeštrga, kako pa bom to. Ampak gre.

Se počutite slavni?
V trgovin me prepoznajo in radovedno pogledajo, kaj kupim. Se mi je pa zgodilo, da sem prišel na morje, pa mi je že po nekaj minutah s sosednjega balkona Slovenec zakričal: »O, lejga Artača! A buš kakšen vic pavedau.« V tistem trenutku si rečem: »Še dobro, da sem si rezerviral apartma le za čez vikend.« Pač nimam vicev za ves teden! (smeh)

Lahko od vaših imitacij za slovenske razmere dobro živite?
Primarno sem študiral glasbo. Magistriral sem v Zagrebu, se izpopolnjeval v Gradcu. Pot me je popeljala do tega, da počnem dvoje stvari hkrati – glasbo in komedijo. Delam v različnih medijskih hišah, ukvarjam se s tem, kar rad počnem … Delam tam, kjer se dobro počutim in kjer sem zadovoljen s plačilom.

Ko boste enkrat o vseh likih govorili svojim otrokom, bo zabavno.
Ja, najprej moram otroke narediti … Sestaviti seznam likov je najlažje. Z otroki se dobro razumem. Če bo življenje postreglo s tem, da jih bom imel, bom vesel.

Niste med tistimi, ki bi bili vseprisotni na družabnih omrežjih tudi z zasebnim življenjem.
Ne, to je moje. Ne želim ga deliti z drugimi. Nisem med tistimi Slovenci, ki sami pošljejo revijam fotografije z morja, da jih bo videla širna Slovenija.

Ste morda kdaj prebrali kakšno knjigo, ki je niste razumeli?
Po vsej verjetnosti kaj o logiki. Spomnim se v osnovni šoli, ko sem pisal teste iz logike za Zoisovo štipendijo. Želel sem dokazati, da sem nadarjen, a žal nalog v testu očitno nisem najbolje razumel. Meni se je zdelo, da bodo rezultati dobri, a ko je mama prišla na govorilne ure, ji je psihologinja rekla (v liku psihologinje Ifigenije): »Gospa Artač, zdaj pa ne vem, ali je fantek to zares pisal ali se je samo malo hecal.« (Smeh).

Se zjutraj, ko se zbudite, spomnite sanj? O čem sanjate?
Za danes ne. (V liku Vinka Gorenaka) Če se bom spomnil, pa bom zgodbo takoj napisal na twitter in facebook.


Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije