Bralec zgrožen nad prizorom v trgovini: Ljudje stradajo, oni pa mečejo hrano v kontejnerje
Na naše uredništvo se je obrnil bralec Bogo, ki je v eni izmed živilskih trgovin opazil, da morajo zaposleni pred zaključkom dneva vso hrano, ki je bila termično obdelana, zavreči. Po njegovih besedah tako v smeteh končajo celi piščanci in tudi po kilogram svinjske pečenke ali rebrc. »Nekateri ljudje si ne morejo privoščiti koščka mesa v vsem mesecu ali celo več. Pa kaj se gremo? Kdo daje takšne direktive?« se sprašuje.
Tuš: Odpis hrane je skrajni ukrep
Pri večjih trgovcih, ki kupcem ponujajo tudi pripravljene, tople jedi, smo preverili, kaj storijo s hrano, ki se do zaprtja trgovine ne proda. V Tušu pravijo, da si prizadevajo za zmanjšanje količine prehranskih odpadkov na najnižjo možno raven. »To izvajamo tako, da optimiziramo nabavne procese, kar vključuje metode za napovedovanje povpraševanja in optimalno naročanje ter posledično boljše upravljanje zalog. Cene blaga pred iztekom roka uporabe ali pred izgubo vrednosti za zaužitje ustrezno znižamo, da preprečimo zavržke,« pojasnjujejo.
Kot dodajajo v Tušu, sodelujejo tudi z dobrodelnimi organizacijami, ki jim podarijo hrano, ki bi ji potekel rok uporabe ali bi v procesu prodaje lahko postala neustrezna. Po njihovih besedah je odpis oziroma zavržena hrana skrajni ukrep. »To izvajamo skladno s sistemom HACCP, ki opredeljuje postopke zagotavljanja varnosti živil v celotni prehranski verigi od pridelave surovin do končnega uporabnika.«
Spar: Z donacijami imamo dobre izkušnje
Tudi v Sparu pravijo, da si na različne načine prizadevajo, da je presežkov hrane čim manj. »Statistika sicer kaže, da je trgovina člen v verigi, kjer nastane le približno desetina odpadkov, medtem ko več kot polovica nastale količine odpadne hrane izvira iz gospodinjstev,« pojasnjujejo.
Tudi Spar viške hrane že vrsto let donira humanitarnim organizacijam, prav tako pa, kot pravijo, donirajo le živila, ki so s higienskega, senzoričnega, zdravstvenega in kakovostnega vidika neoporečna in še vedno primerna za uživanje, v roku uporabe. »Število naših trgovin, ki oddajajo viške hrane, se vsako leto veča. Z donacijami imamo dobre izkušnje, s humanitarnimi organizacijami dobro sodelujemo, pri tem pa se pojavljajo nekateri izzivi. Med njimi tudi število prostovoljcev, ki sodelujejo pri pobiranju hrane, kar bi bilo smiselno urediti sistemsko.«
E.Leclerc: Vso hrano, ki se ne proda, doniramo
V E.Leclercu pojasnjujejo, da se trudijo, da v največji možni meri sledijo povpraševanju in vsak dan prilagajajo količine hrane, ki jo pripravljajo ali naročajo, če govorimo o hrani z daljšim rokom uporabe. »Le-to v dneh/tednih pred potekom roka uporabe znižamo, kar so naše stranke sprejele izjemno pozitivno, tako s finančnega kot trajnostnega vidika,« še pravijo.
Vso sveže pripravljeno hrano, ki se v tekočem dnevu ne proda, vsak večer donirajo Retro centru, s katerim sodelujejo že dolga leta. »Tako poskrbimo, da hrane ne zavržemo, hkrati pa pride v prave roke, ki so pomoči potrebne,« sklene trgovec.
»Metanje hrane stran je res grozno, ampak pogosto jim ne preostane drugega«
Za komentar smo prosili tudi zavod Pod strehco, ki s hrano pomaga ljudem v stiski. Kot pravi pro bono direktorica Lenka Puh, se sami sicer ne srečujejo s tovrstnimi donacijami, ki jih omenja bralec, saj večino pridobivajo od primarne pridelave – kmetij.
Puhova tako izzive glede donacij iz toplotek pozna bolj na daljavo. »To hrano je treba razdeliti še isti večer in ljudje naj bi jo tudi isti večer pojedli oziroma na lastno odgovornost naslednji dan. Sicer mi razvijamo procese, če dobimo kuhano ali pečeno donacijo – vendar pri tem tehnološko res pazimo, da ne pade temperatura pod mejo in da vse pravilno shranjujemo, hitro ohladimo, zamrznemo … ves čas imamo živilskega tehnologa, odgovornega za to področje.«
To, da trgovine hrano mečejo stran, je po besedah direktorice zavoda res grozno, ampak kot opozarja, jim pogosto ne preostane nič drugega. »Ta hrana se ne sme uporabiti niti za hrano za živali …. Osebno menim, da je toploteka nekaj, pri čemer trgovine vedno bolj pazijo, da so izdelki po določeni uri razprodani. Kar pomeni, da mi potrošniki ne bomo več pričakovali od naših prodajaln, da imajo toploteko na razpolago ves odpiralni čas,« še pravi.
Predlagajo res velike popuste
Edini pristop, ki ga razvojno podpirajo v zavodu, je to, da bi to hrano prodali z res velikim popustom – kot je znano v tujini in se razvija tudi pri nas – prek aplikacije Prihrani.
Poudarja, da še ni nekih korakov v naši državi na tem področju, ker je povsod problem, da to zahteva dodatne procese, dodatne kadre in ob tem še organizacijo, da zvečer ob zaprtju trgovine pridejo ljudje do tja, kar pa za ranljive skupine, pomoči potrebne, ni vedno možno.
Sistemska rešitev, ki jo predlaga Puhova, je, da bi za to potrebovali jasen sistem skupnostnih storitev, kot ga imamo za smeti – komunalne službe – da se dobra hrana distribuira. Pa ne s prostovoljci, ampak z redno zaposlenimi v skupnosti, ki poskrbijo, da hrana najde jedca in ne gre v smeti.
Imate zgodbo za nas? Pišite nam preko spodnjega obrazca in pripnite fotografije.
