Do okolja prijazno: krsta se razgradi v šestih tednih
Človek je brez dvoma največji onesnaževalec okolja, naravo pa uničujemo še celo po smrti. Med postopkom upepeljevanja se v zrak namreč spustijo ogromne količine ogljika in celo živega srebra, tiste, ki želijo biti pokopani v krstah, pa marsikje najprej balzamirajo, za kar se uporabljajo spojine, ki vsebujejo strupene snovi.
Izdelava našega živega kokona ima celo negativen ogljični odtis.
Samo v Združenih državah Amerike denimo vsako leto za balzamiranje porabijo več kot 15 milijonov litrov teh strupenih tekočin. Še dodatni onesnaževalec so krste, ki so običajno premazane z zaščitnimi laki, ki prav tako škodujejo okolju, da o izsekavanju drevja za pridobivanje lesa zanje ne govorimo. Rešitev je zdaj našlo nizozemsko podjetje in predstavilo zamisel o biorazgradljivi krsti, za katero so prepričani, da je prihodnost pogrebne industrije.
Poimenovali so jo živi kokon, vsebuje pa micelije, ki se nato v tleh začnejo razraščati, dokler krste ne posrka zemlja, v katero je bila položena. »Izdelava našega kokona na okolju ne pušča nobenih posledic, ima celo negativen ogljični odtis, razgradi pa se v vsega šestih tednih, medtem ko tradicionalne lesene krste za to potrebujejo okrog 20 let,« je dejal ustanovitelj podjetja in arhitekt Bob Hendrikx in dodal, da se v njihovih krstah veliko hitreje razgradi tudi truplo, ker okrog njega takrat ni več »oklepa«, pa to koristi zemlji, ki lahko vsrka hranilne snovi. Hendrikx je inovacijo razvijal več let, saj je moral najti način, kako v krsto namesto mrtvih materialov vključiti žive organizme.
»Ves čas sem se obračal k naravi, v njej iskal navdih, nato me je nekega dne prešinilo, kako vse v njej ves čas sodeluje, se obnavlja, kroži, zakaj se ne bi temu pridružili še mi. Saj veste, 'prah si in v prah se povrneš'. Do zdaj so bile to samo besede, z našimi živimi kokoni pa bi se resnično vrnili v naravo in ji tako koristili namesto škodovali,« je pojasnil mladi Nizozemec.
