OGORŽEN

FOTO: Vrane ga že dve leti napadajo. Razlog vas bo šokiral. 

Objavljeno 10. november 2019 15.18 | Posodobljeno 10. november 2019 18.34 | Piše: E. B.

Indijec dobrega srca je pomagal ptičkoma, ki sta iz gnezda padla na cesto. Maščevalne živali z neverjetnim spominom so prepričane, da jim želi škodovati.

Odkar je pomagal vranjima mladičkoma, nima več miru.
Pravijo, da imajo vrane neverjeten spomin in nikoli ne pozabijo tistega, ki jim je storil kaj žalega. Tako so se zarotile tudi proti indijskemu vozniku traktorja iz zvezne države Kerala, ki pravi, da ga ptice nenehno nadlegujejo že dve leti. Vse, odkar je pobral dva mladiča v upanju, da ju bo mamica lahko rešila.
image
Maščevalne ptice vsak dan čakajo na ubogega traktorista. FOTO: Guliver/Getty Images

A to je bila očitno napaka, kajti Mohanan že dve leti ne more zapustiti svojega doma brez palice in dežnika v strahu, da ga bodo črne vrane neusmiljeno napadle in obračunale z njim. Zanj je najnevarnejše območje okoli avtobusne postaje, kjer je nekoč pobral mladička, ki sta obležala na cesti in bi ju Indijec povozil s traktorjem, če ne bi bil pozoren. Položil ju je na bližnjo klop, da bi ju mama lahko oskrbela, in se odpeljal, a kaj ko ga je iz daljave skrivaj opazovala vrana, očitno prepričana, da je želel njeni družini storiti zlo.

Od takrat ga ptice, ki redno gnezdijo v drevesih blizu avtobusne postaje, venomer oblegajo, vseeno jim je, ali je možakar peš ali v svojem traktorju: zapodijo se vanj in mu zagrozijo s kljuni in kremplji, nesrečni Mohanan se jih je do zdaj k sreči vsakokrat ubranil, a se boji, da ne bo vedno tako. »Nekoč sem se ves teden izogibal tisti cesti v upanju, da bodo pozabile name, a ni bilo tako. Ko sem se vrnil, je bilo vse po starem. Nekoč sem se zakrinkal in povsem drugače oblekel, a ni prav nič pomagalo,« stoka možakar, ki se je preprosto vdal v vranjo usodo.
Vrane imajo odličen spomin, ugotavlja Indijec.


Da karseda mirno premaga nevarni del poti, mora ubrati zdaj posebno taktiko: vranam pravočasno vrže nekaj hrane, da se zamotijo, potem pa kar se da hitro, zavarovan z dežnikom in palico, odpelje mimo avtobusne postaje. »Takoj ko pojejo, začnejo spet prežati name, zato se moram podvizati. Nekoč so se tako razjezile, da so mi strgale dežnik, komaj sem jih ubežal,« še pojasni Mohanan, ki je s svojimi ptičjimi prigodami nasmejal marsikaterega prebivalca Ambalavadžala, a njemu, seveda, ni do smeha. 

 
 
Deli s prijatelji