30 LET
»Preberem vse, kar mi Novice ponudijo!«
Milan Remškar: »Najdem tudi obilo takšnih podrobnosti, zaradi katerih žena Fani opazi na mojem obrazu še vedno otroško presenečenost«
Odpri galerijo
Milan Remškar, dolgoletni policist na italijanski meji. FOTO: DEJAN JAVORNIK
Kraji okoli Ljubljanskega barja obkrožajo neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic. Le sem in tja sili kvišku kak nizkorasli osamelec. Nekoč pa se je zbrala nekakšna komisija, prečesala vse počez ter v okolici Vrhnike z zadovoljstvom ugotavljala, da praktično ni bilo nepokošenega ali zanemarjenega dela, še več, hiše so bile urejene in ocvetličene, ljudje pa odprti in prijazni. Toda najlepše urejena hiša, so se strinjali, je bila vendarle tista Janeza Jurce iz Podlipe.
Kjer imajo že več kot 110 let priljubljeno gostilno, znano daleč naokoli po domači in pristni košti, je menda še danes najlepše urejeno. Že četrta generacija tako rekoč samih Janezov namreč poskrbi, da je pri Jurčevih že od nekdaj tako prijetno, domače, urejeno.
Svoje obvezno mesto pa ima v tem okusnem hramu na koncu Podlipske doline že od vsega začetka tudi vaš in naš časopis – Slovenske novice. Ki so začele pred natančno 30 leti izhajati, informirati in odpirati oči. In ki praznujejo prav v letošnjem letu tako lep jubilej. Če se je Ivan Jurca nanje naročil in bil znan, da je prečital vse do zadnje pike, je njegov vnuk Janez tisti, ki nadaljuje poslanstvo, tako v gostilničarskem kot novičarskem smislu, ter jim ostaja neomajno zvest. Izvedeli smo, da športa in črne kronike zlepa ne preskoči, njegova žena pa da ne ljudskega trača, ki so ga uvedle prav Slovenske novice.
V gostilni Jurca, ki je zaradi epidemije trenutno zaprta, pa je gotovo obedoval tudi Milan Remškar, doma iz le nekaj kilometrov oddaljenega Loga pri Brezovici. Ne nazadnje je tudi dolgoletni policist na italijanski meji eden izmed tistih ambasadorjev Slovenskih novic, ki so na naš časopis naročeni že vse od začetka. Kljub svojim 93 letom je še vedno poln življenjske energije:
»Vidim še; pa tudi čitati še znam!« Nakar se je njegov obraz v hipu zresnil: »Veste, jaz preberem še vedno vse, kar mi Novice tisti dan ponudijo! V njih vselej najdem obilo zanimivega branja, dovolj informacij pa tudi takšnih podrobnosti, zaradi katerih lahko žena Fani opazi na mojem obrazu še vedno tisto otroško presenečenost.«
Slovenske novice so torej tudi tokrat dokazale, da so dejansko medij z dodano vrednostjo ter da nosijo v sebi resnično nekaj več. Da lahko z njihovo pomočjo ohranjamo živ spomin na nekoga, ki ga ni več med nami, ter da zmorejo s svojimi vsebinami preprosto – pomlajevati.
Kjer imajo že več kot 110 let priljubljeno gostilno, znano daleč naokoli po domači in pristni košti, je menda še danes najlepše urejeno. Že četrta generacija tako rekoč samih Janezov namreč poskrbi, da je pri Jurčevih že od nekdaj tako prijetno, domače, urejeno.
Svoje obvezno mesto pa ima v tem okusnem hramu na koncu Podlipske doline že od vsega začetka tudi vaš in naš časopis – Slovenske novice. Ki so začele pred natančno 30 leti izhajati, informirati in odpirati oči. In ki praznujejo prav v letošnjem letu tako lep jubilej. Če se je Ivan Jurca nanje naročil in bil znan, da je prečital vse do zadnje pike, je njegov vnuk Janez tisti, ki nadaljuje poslanstvo, tako v gostilničarskem kot novičarskem smislu, ter jim ostaja neomajno zvest. Izvedeli smo, da športa in črne kronike zlepa ne preskoči, njegova žena pa da ne ljudskega trača, ki so ga uvedle prav Slovenske novice.
V gostilni Jurca, ki je zaradi epidemije trenutno zaprta, pa je gotovo obedoval tudi Milan Remškar, doma iz le nekaj kilometrov oddaljenega Loga pri Brezovici. Ne nazadnje je tudi dolgoletni policist na italijanski meji eden izmed tistih ambasadorjev Slovenskih novic, ki so na naš časopis naročeni že vse od začetka. Kljub svojim 93 letom je še vedno poln življenjske energije:
»Vidim še; pa tudi čitati še znam!« Nakar se je njegov obraz v hipu zresnil: »Veste, jaz preberem še vedno vse, kar mi Novice tisti dan ponudijo! V njih vselej najdem obilo zanimivega branja, dovolj informacij pa tudi takšnih podrobnosti, zaradi katerih lahko žena Fani opazi na mojem obrazu še vedno tisto otroško presenečenost.«
Slovenske novice so torej tudi tokrat dokazale, da so dejansko medij z dodano vrednostjo ter da nosijo v sebi resnično nekaj več. Da lahko z njihovo pomočjo ohranjamo živ spomin na nekoga, ki ga ni več med nami, ter da zmorejo s svojimi vsebinami preprosto – pomlajevati.
