30 LET
Fantje, to je vojna!
Nazadnje se je pretežno vendarle motil.
Odpri galerijo
Razprava o zalivski vojni v skupščini januarja 1991 FOTO: TONE STOJKO/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Petek, 18. januar 1991, je na mednarodni ravni najbolj zaznamovala zaostritev že nekaj dni trajajoče vojne v Zalivu. Prinesel jo je presenetljivi iraški napad na Izrael, kar je sprožilo strah, da bo spopad postal »sveta vojna«.
Darijan Košir je v Slovenskim novicam bratskem Delu napisal komentar z nekoliko zafrkljivim naslovom Fantje, to je vojna! V njem se je ponorčeval iz začetne ameriške evforije ob napovedih hitrega uspeha in prerokoval naporno bojevanje: »Pri tej vojni ne gre za obračun, ki bi lahko trajal dan ali dva ali pa štiri mesece, kot so v svojih napovedih predvidevali naftni strokovnjaki.« Nazadnje se je pretežno vendarle motil.
Kakor koli, tako kot po svetu je bila tudi v Sloveniji 17. januarja 1991 glavna tema izbruh zalivske vojne. Ta se je začela ob 2.30, ko so Američani z zavezniki bombardirali Bagdad. Vojna, ki je bila posledica iraške zasedbe sosednjega Kuvajta, je v Sloveniji sprožila precej strahu in zaskrbljenosti. Tudi o tem smo pisali v Slovenskih novicah.
Darijan Košir je v Slovenskim novicam bratskem Delu napisal komentar z nekoliko zafrkljivim naslovom Fantje, to je vojna! V njem se je ponorčeval iz začetne ameriške evforije ob napovedih hitrega uspeha in prerokoval naporno bojevanje: »Pri tej vojni ne gre za obračun, ki bi lahko trajal dan ali dva ali pa štiri mesece, kot so v svojih napovedih predvidevali naftni strokovnjaki.« Nazadnje se je pretežno vendarle motil.
Kakor koli, tako kot po svetu je bila tudi v Sloveniji 17. januarja 1991 glavna tema izbruh zalivske vojne. Ta se je začela ob 2.30, ko so Američani z zavezniki bombardirali Bagdad. Vojna, ki je bila posledica iraške zasedbe sosednjega Kuvajta, je v Sloveniji sprožila precej strahu in zaskrbljenosti. Tudi o tem smo pisali v Slovenskih novicah.
