BREZ DLAKE NA JEZIKU

Zvezdanina modrost: mama umirala v bolnišnici, hči pa doma seksala z njenim partnerjem

Objavljeno 12. marec 2020 08.00 | Posodobljeno 12. marec 2020 08.00 | Piše: Zvezdana Mlakar

Ranjeni ljudje v obrambo razvijejo zelo škodljive vzorce, rušijo sebe in druge. To, kar si počela, je do konca samouničevalno in očitno si s seksom reševala svojo praznino.

Zvezdana Mlakar FOTO: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Draga Zvezdana!

Sram me je, ker ti pišem. Z mamo sva živeli sami, očeta sem komaj poznala. Mama si dolgo ni našla prijatelja, tako da me je njen novi moški presenetil, ko sem bila stara 19 let. Najprej sem bila jezna nanjo, ker kar naenkrat ni bila na razpolago samo meni, potem pa sem si ga dobro ogledala. Takoj mi je bil všeč in niti vedela nisem, kdaj sem se zaljubila vanj. Skrivaj sem ga začela osvajati, pa se je delal, da tega ne vidi. Leta so tekla, nisem se hotela odseliti od doma (velike hiše), zaposlila sem se, menjavala fante in fantazirala o maminem partnerju. Videti sta bila srečna in s svojo mamo sem tekmovala v prijaznosti, ustrežljivosti do njega. Pisala sem mu pisma, ga vabila na kavo, na prireditve in včasih me je uslišal, do sebe pa me ni spustil. Nobena moja zveza se ni obdržala, čeprav me je mama vsake toliko zaskrbljena vprašala, če bo dočakala vnuke. Ko se je njen prijatelj preselil k nama, sem ga zalezovala na vsakem koraku in enkrat me je posadil na stol (ko mame ni bilo doma) in mi povedal svoje. Da ljubi mojo mamo, da se ne misli zabavati z mano in da me prosi, naj mu dam mir. Začela sem noreti, popivati v družbi, se goniti naokrog ... Tako je minilo mojih 25 let. V hrepenenju po moškem, ki je bil partner moje mame. Potem se je končno zgodilo, lani za novo leto. Mama je bila v bolnici, zelo bolna z diagnozo rak. Midva sva se napila in končno mi je padel v objem. Vzela sem si ga kot sestradana žival in pozneje mi je rekel, da tako dobrega seksa še ni doživel. Mama je umirala, midva pa sva se doma dajala dol kot nora. Zdaj je mama umrla, jaz pa sem v maminem partnerju zagledala starčka. Slaba vest me je zadela kot strela. Zmešalo se mi bo, kaj misliš ti?

Selena

 

Spoštovana Selena!

Tako, kot si si ti zapravila življenje, si ga redko kdo. Česa tako neumnega in kurjega pa še nisem slišala. Razumela bi, da te je povlekla mladostna zaljubljenost, sploh ker nisi imela očeta, toda da boš trmarila v neumnem, nerealnem in neizpolnjenem hrepenenju po maminem prijatelju do njene smrti, no, tega pa ti ne bi pripisala.

Sicer pa sta mi obe z mamo sumljivi. Pravzaprav vsi trije. Saj je nemogoče, da te mama ne bi spregledala. Čudno je, da se o tem v vseh teh letih nista pogovorila tudi mama in njen partner. Življenje v takšni družini s toliko laži in prikrivanja bi moralo biti pravi pekel, razen če nisi resno poškodovana osebnost, ki potrebuje zdravljenje.

Če si mi že pisala, bom odkrita s tabo. V resnici ti je življenje poklonilo še eno priložnost in slaba vest je pri tebi, tokrat, izjemoma koristna. Hvala bogu, da še imaš vest. Očitno se nekje globoko v sebi zavedaš izprijenosti svojega ravnanja in si se z mamino smrtjo zagledala prav v srčiko svojega problema. Umreti je morala tvoja mama, da se boš lahko znova rodila ti. Uh, visoka je cena tvojega življenja. Plačati ga boš morala sama, saj si odrasla ženska sredi najlepših let. Odločno ti svetujem, da si poiščeš pomoč, psihoterapevta, da začneš kopati po svojem otroštvu in da se za začetek trdno odločiš, da ne boš več lagala sebi in drugim. Človek, ki razvije takšno obsedenost, se redko zbudi iz svojih iluzij, še redkeje prizna svoje težave. Mislim, da bo trajalo kar nekaj let, da se rešiš in ozavestiš svoje življenje.

Začneš lahko kar takoj. Starčka, ki si ga zagledala v svojem princu, ne zavajaj več. Lahko si predstavljam, zakaj je popustil. Verjetno ga je bilo strah samote, moški ob bolnih ženah redko zdržijo tovrstne psihične pritiske in ni prvi, ki je pobegnil iz te realnosti. Čeprav moram reči, da sem pričakovala (ko sem brala tvoje pismo), da bo popustil prej. Očitno je bil gospod dovolj zrel, da se je znal brzdati. Ne vem sicer, zakaj je vse skupaj skrival pred tvojo mamo, tu mi nekaj ne gre skupaj. Te ni jemal dovolj resno? Si se zaradi tega občutka tako obupno zaganjala vanj? Ko tako premišljujem o tebi, se mi zdi, da je pri vas imel gostijo sam hudič.

Selena, ni še prepozno. Odrasti!

Razumem, da te je sram. Tudi mene bi bilo. Sram je zelo nizko na lestvici občutkov, zato ni zdravo, da dolgo tičiš v njem. Ne glede na to, da imaš v sebi vzorec vztrajanja v nezdravem in škodljivem, se počasi spravi iz te godlje. Nobenega smisla nima, sram ne premika navzgor, sram vleče v negibnost in obup. Tam nimaš česa iskati, zavedaj se daru, ki si ga dobila s tem, ko si se zazrla resnici v obraz. Bodi raje hvaležna. Lahko si hvaležna celo mami, ki ti je s svojim odhodom podarila drugo rojstvo.

Mogoče bi bila Asya Širovnik Moškon dobra terapevtka zate. Napisala je čudovito knjigo Kdo ustvarja mojo realnost, ki ti jo priporočam v branje. Globoko, zelo globoko v tebi tičijo vzroki, da si tako ceneno zapravila velik del življenja. Ne poznam tvoje mladosti in verjamem, da se marsičesa niti ne zavedaš. Ranjeni ljudje v obrambo sebi razvijejo zelo škodljive vzorce, rušijo sebe in druge. To, kar si počela, je do konca samouničevalno, kot bi si kopala grob, in očitno si s seksom reševala svojo praznino. To počne veliko nesrečnih ljudi. Bilo bi odlično, če bi bilo življenje tako enostavno (kar je, če ga mi ne zakompliciramo), nekaj pokvarjenega bi lepo porihtali med rjuhami in potem bi naprej čudežno lepo živeli. Užitek je izjemna stvar, lahko ti veliko da, lahko ti veliko vzame, odvisno, s katerega konca si ga jemlješ. Če si zadovoljen in srečen človek, se užitek v seksu lahko potisočeri, če si nesrečen in lačen, ti glad in praznino podvoji, potroji. Drobni trenutki niso pravo merilo, zato tudi vemo, da je najbolj nevarno piti alkohol nesrečen. Trenutno ti odleže, a te slej ko prej zgrabi za vrat močneje in bolj trdo ...
Zdaj pa na delo. Trdo bo, a vredna si veliko več, kot si ta trenutek predstavljaš. Vredna si prave ljubezni!




Deli s prijatelji