Znani obrazi o črnem petku: Porazen za denarnice in okolje (Suzy)
Medtem ko so številni pripravljeni pošteno osiromašiti svojo denarnico, se drugi ne pustijo ujeti na limanice pretkanim trgovcem.
Črni petek je privedel zamisel prednovoletnega zapravljanja do skrajnosti, meni antropolog, akademik in pisec Dan Podjed in doda, da na ta dan ne pričakujemo nobenega od dobrih mož, ki sicer obdarujejo decembra in nas stisnejo za mošnjo z denarjem: Miklavža, Božička, dedka Mraza. »Bistvo tega 'praznika' je zgolj kupiti več in kupiti ceneje, torej zapraviti, kar smo čez leto prihranili. Ta 'praznik' je – če sem nekoliko piker – edini, ki upraviči svoje ime. Je namreč dan, ki ni dela prazen, temveč je pomensko in vsebinsko prazen. In ni le prazen, temveč tudi porazen za denarnice in okolje,« je prepričan.
Očistimo domove navlake
Čeprav ves čas trdimo, da nas skrbi za naš planet, ob brezglavem zapravljanju ne pomislimo, kakšno škodo z nesmiselnimi nakupi povzročamo okolju.
»Črni petek je podoben dogodek kot ljubljanski maraton: polovica Slovenije teče po nakupih.«
»Po domovih nam leži na tisoče stvari, ki jih nakupimo čez leto. Tudi garaže, podstrešja in kleti se spreminjajo v skladišča neuporabnih stvari, ki bodo prej ali slej postale odpadki, ti pa vse bolj obremenjujejo planet. Da imamo stvari doma še premalo, nas prepričujejo oglasi, ki nam vzbujajo željo ne le z mikavnimi podobami, temveč tudi s sporočili: 50 % ceneje, znižano, nikoli ceneje. Glede na to, da je teh oglasov vse več in jih gledamo ne le na veleplakatih, temveč tudi na omrežjih, kjer so se v črnino petka odeli še vplivneži in vplivnice, lahko sklepamo, da ljudje na to prodajno prevaro res padejo,« pravi naš sogovornik, ki je sam pri sebi pred leti sprejel načelo, da na črni petek ne kupi ničesar. »Denarnica mi je hvaležna, planet verjetno tudi,« razloži in doda, da imamo Slovenci svojevrsten odnos do varčevanja in zapravljanja.
»Pri nas, tako se zdi, varčujemo tako, da zapravljamo na razprodajah. Marsikateri Slovenec bi verjetno potolkel svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami, in sicer do najbližjega nakupovalnega središča, seveda s kuponom za popust v roki. Črni petek je tako podoben dogodek kot ljubljanski maraton: polovica Slovenije teče po nakupih,« še pove.
Akcije je ne premamijo
Nesmiselno zapravljanje ni pri srcu niti Alenki Ružič Jovović. »Nekateri stvari kupujejo samo zato, ker se 'splača'. Potem se zadeva hitro spreobrne v zajeten znesek denarja, ker se pač kupuje samo zato, ker se 'splača',« razmišlja in doda, da vse le ni tako črno in sama z očmi razumnega potrošnika v samem črnem petku ne vidi nič slabega, dokler se človek osredotoča na popuste na določene izdelke, ki si jih dolgo želi, a si jih morda v določenem trenutku ne more privoščiti. »In potem pride črni petek z norimi popusti. To se mi zdi super. Odlično se mi zdi tudi, če izdelke, ki jih redno uporabljaš in veš, da boš moral zalogo kmalu obnoviti in takrat ne bo popustov, kupiš na zalogo. Zakaj ne?« pravi in doda, da se težave pojavijo, ko človeka norija popustov tako zmede, da stvari kupuje le, ker so znižane, ne pa, ker bi jih potreboval. »Na srečo s tem nimam težav in pač vse podobne akcije prezrem,« zaključi.
Nikoli ne bi stal v vrsti
Ob črnem petku Dejan Krajnc pomisli na prizor iz zgodovinskega filma 300, ko vsi, pripravljeni na boj, čakajo le na znak, da se poženejo v akcijo. »Dejstvo je, da ljudje brez velikega razmišljanja kupimo stvar, ki je znižana, čeprav je ne potrebujemo. Poznam kar nekaj ljudi, ki kupujejo stvari na zalogo, seveda tudi zadeve, ki jih nikoli ne uporabijo,« pravi energični Laščan, ki sam denar najraje zapravlja za buteljke vina. Doma ima namreč zajetno zbirko, ob tem pa še pove, da se mu to nikakor ne zdi stran vržen denar.
»Saj vsi vemo, da je vino boljše, ko je starejše,« se namuzne glasbenik, ki iskreno prizna, da sam letos ob črnem petku nima nobenega namena zapravljati zase, bo pa z darilcem osrečil svojo najdražjo. »Ne znam si niti predstavljati, da bi ob kakšnih drugih akcijah, ne le na črni petek, stal v dolgih vrstah pred trgovino in čakal na trenirko ali kolo. To se mi zdi res noro. Dober marketing prepriča ljudi, ti pa zlahka nasedejo vsemu. Zase lahko ponosno rečem, da ne zapravljam brezglavo,« nam še pove za konec.
Bodimo raje dobrodelni
Nika Veger se kot zagovornica trajnostnega načina življenja, okolju prijaznih rešitev in recikliranja ter ponovne uporabe upira nepotrebnemu praznjenju denarnice. »Preden te povleče v norijo črnega petka in prazničnega nakupovanja, umiri srce,« svetuje vplivnica, ki je prepričana, da se lahko ob takšnih priložnostih spomnimo veliko bolj srčnih in okolju prijaznih rešitev. Med drugim nam na srce polaga, da lahko denar, ki smo ga namenili nesmiselnemu nakupu, podarimo kateremu od društev, ki bodo sredstva nedvomno zapravila za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.
»Tekstilna industrija, predvsem hitra moda, močno prispeva k podnebni krizi. V prvi vrsti, ker spodbuja potrebo po sledenju trendom, videz po zadnjih modnih smernicah pa postavlja pred kakovost, pravičnost, neškodljivost, ceno,« svetuje, naj prenehamo kupovati hitro modo, saj lahko le na takšen način zmanjšamo okoljski odtis, se upremo izkoriščanju naravnih virov, delovne sile in pokažemo zanimanje za družbene spremembe v boljšo smer.
