Oder je in ostaja njeno življenje

Poslušalci radia Veseljak že nekaj časa ne slišijo več glasu Tanje Vidic Goršak, Ljubljančanke, ki pa ima po dedku nekaj dolenjske krvi, medtem ko je njen mož Štajerec. Izjemno zgovorno temnolasko so že v otroštvu dražili, da ima jezik na baterije, zato se je leta 2008, bolj za šalo kot zares, udeležila avdicije na radiu. In bila sprejeta.

»Moj mož se je pogosto šalil, da me je, ko sem bila na radiu, končno lahko ugasnil na gumb,« nam zaupa v smehu. Tanja se je v radijskem etru odlično znašla, a njeno otroštvo je bilo bridko. »Že pri 12 letih sem ostala brez obeh staršev. In ker sem bila edinka, sem hitro postala samostojna. A sem kljub temu energična, poskočna in dobrovoljna, obožujem tudi slovensko glasbo,« pove. Kot radijska moderatorka se je srečala s skoraj vsemi slovenskimi glasbeniki. Štiri leta je bila urednica spletne strani veseljak.si, dve leti pa tudi televizije Veseljak.

»Lani, po 12 letih, sem radiu pomahala v slovo. Postala sem mamica in se preselila na Obalo, zato so delovne obveznosti postale prenaporne zame. Dala sem odpoved in hitro našla novo zaposlitev. Na Občini Izola sem skrbela za promocijo, urejala spletno stran in facebook, povezovala sem prireditve, saj govorim prav tako italijansko. Pomagam pa še soprogu, s katerim imava že 15 let družinsko nepremičninsko podjetje,« nam razkrije Vidic Goršakova.

Potem pa se je družina z Obale preselila na Polzelo, kjer so kupili hišo, Tanjin dveletni sinček pa tam že obiskuje vrtec. »Presrečna sem, da imam končno svoj vrt. Sploh pa je Polzela majhen kraj, ki ima vse, kar je nujno potrebno. Ljudje so čudoviti, babi in dedi sta blizu, pa gozdovi. Komaj čakam, da bom lahko šla nabirat borovnice, kostanj in gobe,« pravi Tanja, ki je v tem času ustanovila lastno spletno stran malijaka.si, na kateri ponuja oblačila za otroke.

»Treba se je znajti, glede na to, da prireditev očitno še nekaj časa ne bo,« pove. Takoj ko bodo dogodki spet dovoljeni, pa jo bomo še srečali za mikrofonom in na odrih. »Oder je moje življenje,« pravi. In upa, da se bodo kmalu začele tudi prireditve na domžalski tržnici, ki jih organizira občina Domžale. »Tam me boste zagotovo videli,« pravi.

Ponosna je, da je doslej vodila že veliko koncertov, tudi v spomin na Franca Flereta in Nika Zajca, pa prireditev Slovenec leta skupaj s Tofom, koncert za porodnišnico Postojna, na katerem so zbrali denar za 20 porodnih postelj.

»Povezovala sem večino tekmovanj harmonikarjev na Jezerskem, z možem pa sva posnela prek 50 videospotov za slovenske glasbenike,« razkriva. Posebej pri srcu so ji Saša Lendero, pokojni Lojze Slak, Alfi Nipič, Tone Rus in drugi. »Predvsem tisti, ki že dolga leta ustvarjajo z dušo in srcem. Ni pa mi všeč, kadar kdo kaj na hitro spravi skupaj v domačem studiu. Še manj mi je všeč, da nekateri pridejo na oder s strganimi kavbojkami. Slovenska glasba si namreč zasluži spoštovanje,« sklene naša sogovornica.