Nabiralništvo se nam vsem pretaka po žilah (Suzy)
Nekoč so bile samonikle užitne divje rastline, cvetovi, listi dreves, divje sadje in plodovi običajen del človekove prehrane in samooskrbe. Divjina in kmetijska pridelava hrane nista bili ločeni: vse, kar je narava rodila, je bilo prepleteno. Narava vedno izbere najboljše pogoje za svoj rastlinski svet in dobro ve, kje bo rastlina najbolje uspevala ter kdo je njen najboljši sosed. Ali ste vedeli, da jablana rodi bolj zdrava jabolka, če ob njej rastejo koprive?
Navdihujoče znanstvene razlage
Ko sem pred več kot dvajsetimi leti začela nabirati divjo hrano, so me nekateri ljudje spraševali, ali sem revna in ali nimam denarja, da bi si hrano kupila. Tako kot so se oni čudili, kaj počnem ure in ure po travnikih in v gozdovih, je bilo meni zanimivo, da gredo oni v trgovine. Čeprav tedaj nisem imela toliko znanja o divjih rastlinah, kot ga imam danes, se je v meni prebudil starodaven spomin nabiralništva in začela sem se spominjati znanj, ki se jih v tem življenju nisem naučila.
Pozneje sem našla tudi navdihujoče znanstvene razlage: zdravnik Peter d' Adamo, ki je ustvaril prehranjevanje po krvnih dietah, govori o tem, kako se je naša DNK razvijala glede na to, kje smo kot narod živeli, kam smo se selili, kaj smo jedli, in kako z domačo avtohtono hrano podpiramo svojo DNK in zdravje.
Narava je matematična
V naravi se dobro počutimo, ker nas vrača nazaj k našemu izvoru – kdo smo mi kot luč, ljubezen, mir, veselje. Ko gremo v naravo, pozabimo na težave. Od kod naravi ta moč? Eden izmed odgovorov se skriva v številki 1,618. Celotno vesolje – galaksije, planeti, zvezde in narava se razvijajo skozi matematično zlato število 1,618. Znanost, ki to dokazuje, je sveta geometrija.
»Z naravo in divjo hrano se 'posodobimo' v bolj zdravo in pristno osebo, tako kot lahko posodobimo aplikacijo na telefonu.«
Zlato število in Fibonnacijevo zaporedje omogočata življenje in harmonijo. Zlata števila imamo tudi v telesu in DNK: obisk narave ali zaužitje divjih rastlin v nas aktivirajo naša zlata števila harmonije. Če poenostavimo: z naravo in divjo hrano se 'posodobimo' v bolj zdravo in pristno osebo, tako kot lahko posodobimo aplikacijo na telefonu.
Cvetni ali zvezdni prah?
Pa pojdimo iz znanosti v prakso. Zakaj sem tako navdušena nad divjo kulinariko? Divje rastline vsebujejo do štirikrat več vitaminov, mineralov, rudnin in antioksidantov kot pridelana zelenjava. Ker je to izvorna hrana, jo naše telo lažje prebavi in asimilira. Pri določenih rastlinah je užitno prav vse: od korenin, stebla in listov do cvetov in semen. Divjo hrano uživamo surovo kot del solat, sendvičev, kanapajev, namazov, sladoledov in sladic ali del kuhanih jedi – juh, omlet, lazanj, mufinov. Če posušene liste kopriv ali trpotca zmeljemo, dobimo nove začimbe.
Vabljeni na spletni tečaj Čutna divja kulinarika s Katarino – Ljubezen na krožniku, ki poteka od 28. do 30. oktobra ali po posnetkih: www.livinglove.lv/si. Katarina bo z vami delila dragocena znanja o nabiranju in pripravi divje hrane.
Posušene mačice leske spremenimo v cvetlično moko. Tudi ozimnico si lahko naredimo. Poparjene koprive lahko zamrznemo tako kot špinačo, popke ivanjščic, čemaža ali regrata vložimo kot kisle kumarice, iz cvetov vijolic ali maka naredimo liker, listi trobentice dajo žlahtnost vsakemu vinu. Divja narava odpira srce, zato tudi sebe, življenje in svet gledamo, vidimo, slišimo drugače.
Upam si trditi, da z divjimi krožniki postajamo boljši ljudje, saj je divja prehrana potovanje k sebi. Potujemo skozi jase, gozdove, barve, oblike, zrak, vodo in prst, celo do zvezd: kvantna fizika je dokazala, da so planeti, drevesa, rastline in tudi mi narejeni iz zvezdnega prahu! Nabiralništvo se nam res vsem pretaka po žilah, kar vedo še zvezde. Zato se vrnimo k naravi.
Katarina Marinč, ljubiteljica divjih rastlin, mednarodna terapevtka in predavateljica, učiteljica kundalini joge in meditacije, univerzalnih zakonov in portalov ter svete geometrije, www.livinglove.lv/si, www.diamantnazemlja.si
