OKUSNO

Divja kulinarika: jesenski darovi narave (Suzy)

Koprive, regrat, rman in trpotec rastejo vse leto, v milih podnebjih, kjer snega in zmrzali ni, ostajajo naša super hrana, obogatena z mnogimi vitamini, minerali, rudninami in antioksidanti celo pozimi.
Fotografija: Koprive regrat, rman in trpotec uporablja v kuhinji vse leto. Foto: osebni arhiv
Odpri galerijo
Koprive regrat, rman in trpotec uporablja v kuhinji vse leto. Foto: osebni arhiv

Spomladi so listi regrata, trpotca in rmana bolj svetlo zeleni in nežni, poleti postanejo debelejši in grenkejši, jeseni pričenjajo na novo rasti. Znova nas jeseni razveselijo tudi rmanovi medeni cvetovi, nove cvetove trpotca z okusom lešnika lahko zobamo kar na travniku ali jih posujemo po jedeh kot zelenjavne ocvirke, celo kak cvet regrata se najde in nam polepša solate, kanapeje ali sendviče.

Kopriva

To je ena najbolj hranilnih, zdravilnih in uporabnih rastlin. Če sem jo dvajset let nazaj zaradi nepoznavanja njene vrednosti pulila, ker sem želela, da je okolica hiše lepa, jo sedaj pustim rasti. Letos sem jo celo sejala, vzdolž zatočišča za najina ponija pa sem pripravila permakulturno živo mejo iz kopriv. Kopriva je bogata z vitamini A, B1 in C: ima od šest do osemkrat več vitamina C kot pomaranča, vsebuje minerale, kot so železo, kalcij, kalij, magnezij, fosfor in silicij, poka od klorofila in mnogih antioksidantov. Neverjetna je njena visoka vsebnost proteinov: 100 g posušenih koprivnih listov vsebuje kar 40 g proteinov: rajska hrana za vegetarijance in vegane.

Za čaj lahko uporabimo sveže liste, če koprive nimate vedno pri roki, si jo posušite. Poparjene koprivne liste lahko pripravimo kot špinačo ali jih damo k preostali zelenjavi v jajčno omleto, lazanjo, zelenjavne mafine, polpete, narastke, zelenjavne omake ali jih zamrznemo za zimo. Jesen je raj za nabiranje koprivnih semen: te lahko posušimo ali jih sveže posujemo na solate, zelenjavo, juhe ali dodamo v smutije.

Regrat

Slovenske nacionalne jedi smo vajeni nabirati le spomladi, čeprav raste in je užitna vse leto. V francoski Bretanji, kjer živim, so zime mile, zato je regrat moja priljubljena solata vse leto. Poleti zna biti sicer dokaj grenek in žilav, zato ga narežem bolj na drobno in dodam topel krompir ali jajčka, da se listi omehčajo in grenkoba porazgubi. Tudi na olivnem olju prepražen česen ali rahlo popražena semena sončnic ali bučk omehčajo liste in omilijo grenkobo. Dostikrat regrat nasekljam na drobno kot peteršilj in posujem po poletnih solatah, paradižniku in kumarah ali hladni paradižnikovi ali kumarični juhi. Jeseni regrat požene nove liste, ki so zopet nežni in se kar sami vabijo na krožnik.

Rman

Cvetove rmana sem prvič nabirala kot otrok z mamico, sušili sva ga za čaj, ker pomaga pri ranah na želodcu. Bela do rahlo roza socvetja lahko tudi jemo, posujemo jih po solatah, zelenjavnih jedeh, kanapejih ali z njimi aromatiziramo vodo. Če jih posušimo in zmeljemo, postanejo odlična začimba. Tudi listi rmana so užitni, sveži ali poparjeni enako kot koprivni listi so lahko dodani mnogim jedem. Idealni so za oblikovanje divjih mandal, saj mnogi mali listi polepšajo vsak krožnik.

Trpotec

Obstajajo tri vrste trpotca: dva širokolistna in en ozkolistni trpotec. Orjaški širokolistni trpotec uporabljam le kot ovoj za zelenjavne sarme, listi ozkolistnega trpotca pa so sestavni del vseh mojih solat. Če jih ocvremo v zmesi za palačinke, si pričaramo zanimivo slano jed ali predjed. Sirup iz trpotčevih listov preganja prehlad, blaži kašelj in je s koščkom limone zelo okusna pijača. Cvetovi ozkolistnega rmana so tudi užitni: jemo jih, dokler so mladi in še nimajo belih resic. Uporabljam jih kot zelenjavne ocvirke, včasih jih dam na jedi sveže, drugič jih rahlo prepražim na olivnem olju, da postanejo hrustljavi: take lahko povaljamo v sezamovih semenih in postanejo pravi kulinarični užitek.

Katarina Marinč, ljubiteljica divjih rastlin, multiterapevtka, učiteljica kundalini joge, svete geometrije, univerzalnih zakonov in portalov livinglove.lv/si www.diamantna zemlja.si

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije