UŽIVANJE V AZIJI

Sanjski oddih Špele Grošelj: luksuz za 35. rojstni dan

Objavljeno 17. januar 2020 08.00 | Posodobljeno 17. januar 2020 08.00 | Piše: Tomaž Mihelič

Pevka in voditeljica Špela Grošelj se na začetku vsakega novega leta že tradicionalno odpravi v njej ljubo Azijo.

Na koncu ji ni bilo žal, da se je odločila za Vietnam. FOTO: instagram
Špelo smo zmotili sredi natrpanega urnika, kajti njene počitnice nikoli niso v znamenju brezmejnega poležavanja na plaži, temveč je prava raziskovalka lepot azijskih dežel. Njen srčni izbranec Gregor ji je dal na izbiro dve lokaciji in namesto za Šrilanko se je odločila za Vietnam. Prvi teden je bil zapolnjen do zadnje minute z ogledi tamkajšnjih znamenitosti, preizkušanjem kulinaričnih specialitet in različnih prevoznih sredstev. »Prvič v življenju sem poskusila žabo, saj veljam za precej izbirčno jedko. Sprva sem se upirala ideji, da bi zagrizla v meso, a me je Gregor motiviral in priznati moram, da je okus na las podoben piščancu. Zanimivega okusa je bilo tudi kačje vino, za katero smo od domačinke izvedeli, da naj bi imelo posebno moč. Menda naj bi delovalo kot afrodiziak,« nas navihano poduči popotnica, ki je na drugem koncu sveta praznovala 35. rojstni dan, zato sta se odločila tudi za kratek luksuzni postanek na križarki Mon Cheri, ki jima je postregla s pravim razkošjem. Privoščila sta si namreč eno najlepših sob s čudovitim razgledom, masažnim stolom, prav božanska je bila kopalnica z ogromno kadjo, iz katere si lahko opazoval osupljiv razgled na zaliv Halong. »Gre za eno najbolj znanih formacij tropskega krasa na svetu, ki jo sestavlja več kot 3000 apnenčastih otočkov. Sicer bi nama prijalo malo počitka na križarki, ampak sva preveč aktivna človeka, zato sva se vkrcala v čoln in zaveslala v ta kamniti raj neštetih kraških jam,« oriše enega od dopustniških podvigov.

Adrenalin in kič

Greh bi bil, če si v Vietnamu ne bi ogledala podzemnih rovov ali, bolje rečeno, celega mesta globoko pod tlemi. Predori Cu Chi so bili zgrajeni kot skrivališče borcev v številnih vojnah in niso primerni za ljudi s strahom pred zaprtimi prostori. Špela je seveda zbrala pogum in ugodila Gregorjevi želji, da prehodita vsaj sto metrov. »Jaz sem se bolj nagibala kakim dvajsetim metrom v znamenitih predorih, vendar je moj dragi vztrajen in je obveljala njegova. Na posnetkih in fotografijah se ne vidi, kako ozki in nizki so v resnici podzemni hodniki, prav vznemirljivo je bilo, ko sva se vmes še zagozdila,« se nasmehne ob spominu na mešanico adrenalina, strahu in zabave. Srce se jima je ogrelo ob še enem čudovitem razgledu, kjer se je pred njunimi očmi razlivala prava poezija barv in svetlobe. »Hoi An je mesto luči, ki spominja na zvezdnato nebo. Kamor koli pogledaš, se ti v pogled ujame nebroj latern. Vse skupaj je že malce mejilo na kič, a nama je dobro delo,« je iskrena Špela.

Sanjska plaža

Vmes sta se ustavila še na nekaterih znamenitih točkah, nato pa jima je le uspelo po zraku, zemlji in vodi pripotovati v čisto pravi raj, kjer so ju pričakale plaže kot iz filmskih prizorov, ki so bile tako idealno prizorišče za zasluženi počitek. »Tiste najlepše plaže sva odkrila sama, in če sem sprva mislila, da me lokacija ne bi navdušila, se je razpoloženje kmalu popravilo, ko sva se na priporočilo drugih z motorjem podala naokoli. Nenadoma sva prispela v sanjski zaliv, podoben tistemu iz Plave lagune. Ni čudno, da sem tako zaljubljena v Azijo, ki me na vsakem koraku preseneti, bodisi z lepimi nepozabnimi trenutki bodisi s kakšno komedijo zmešnjav. Ena takšnih je bil moj obisk tamkajšnjega salona za nohte, kjer so na oglasni tabli ponujali različne tretmaje, v resnici pa ni bilo na voljo skoraj nič od napisanega. Pri tem je pomembno poudariti, da na splošno zelo slabo govorijo angleški jezik, zato sva se s pomočjo prevajalnikov v glavnem sporazumevala z rokami,« še pripomni in nas povabi, da obiščemo to raznoliko in cenovno precej ugodno deželo, kjer vsakdo najde kaj zase.
Deli s prijatelji