VZROKI
Zakaj dobimo drisko
Običajno je posledica okužbe prebavil; o njej govorimo, ko pogosteje odvajamo blato, njegova konsistenca pa je zmanjšana.
Odpri galerijo
Pomagamo si tudi s probiotiki, saj zagotavljajo uravnoteženo kislost v črevesju.
Med povzročitelje driske uvrščamo viruse, bakterije, glive in parazite. Virusna obolenja največkrat povzročijo norovirusi, rotavirusi in adenovirusi, bakterijska pa kampilobakter, šigela, Escherichia coli, salmonela, stafilokok aureus in nekatere redkejše bakterije, pravi specialistka družinske medicine prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
»Zastrupitev s stafilokoknim enterotoksinom je pogost vzrok za zastrupitev z živili. Virusne okužbe se zelo hitro prenašajo, zato lahko na primer ob izbruhu driske v vrtcu ali domu za ostarele zboli več oseb. Okužba s paraziti je možna, a redkejša. Bolnik povzročitelja najpogosteje vnese z umazanimi rokami, redkeje ga zaužije s hrano ali vodo,« pravi sogovornica.
Dodaja, da poznamo tudi tako imenovane zoonoze, pri katerih povzročitelje najdemo pri živalih, te pa jih prenesejo na človeka. Od okužbe do prvih znakov bolezni lahko mine od nekaj ur do nekaj dni ali še več, odvisno od povzročitelja in prejete infekcijske doze, to je količine mikrobov, ki povzročijo bolezen.
Kot pravi sogovornica, je driska lahko pridružena drugim boleznim, kot so na primer laktozna intoleranca, sindrom razdražljivega črevesja ali kronična vnetna črevesna bolezen. »Včasih je driska posledica zlorabe odvajalnih sredstev. Navajajo, da je driska mogoča med jemanjem določenih zdravil in po njem, na primer antibiotikov oziroma nekaterih kemoterapevtikov. Dolgotrajna in netipična driska je lahko posledica malignih obolenj.«
Tako kot so vzroki za drisko lahko zelo različni, se precej razlikuje njihovo zdravljenje. Večina primerov driske je kratkotrajnih, včasih pa se v ozadju skriva resno obolenje in je treba ukrepati. »Pri majhnih otrocih moramo preprečiti izsušitev organizma, zato spremljamo napetost kože in količino izločenega urina. K zdravniku je treba iti, kadar se pojavijo kri v blatu, sluz, močne bolečine v trebuhu, visoka vročina, čezmerna zaspanost, zmedenost in krči.« Specialistka družinske medicine priporoča tudi tako imenovano rehidracijsko tekočino, ki je na voljo v lekarnah. Zaužita količina je odvisna od stopnje izsušenosti.
»Pri blagi dehidraciji popijemo v prvih štirih do šestih urah po 50 ml raztopine na kilogram telesne teže, pri zmerni pa 100 ml na kilogram telesne teže. Oboleli si lahko pomaga tudi z uživanjem mlečnokislinskih bakterij (probiotiki), ki zagotavljajo uravnoteženo kislost v črevesju, s čimer preprečujejo razrast škodljivih mikrobov, ki jih je mogoče v obliki kapsul kupiti v lekarni,« svetuje Rotar Pavličeva, ki posebnih diet pri driski ne priporoča, se je pa treba izogibati mastni in začinjeni hrani, alkoholu in čezmernemu uživanju kave. Driska, ki spremlja kronične bolezni, zahteva zelo specifično zdravljenje, odredi ga zdravnik.
Nujno je nadomeščanje tekočine. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
»Zastrupitev s stafilokoknim enterotoksinom je pogost vzrok za zastrupitev z živili. Virusne okužbe se zelo hitro prenašajo, zato lahko na primer ob izbruhu driske v vrtcu ali domu za ostarele zboli več oseb. Okužba s paraziti je možna, a redkejša. Bolnik povzročitelja najpogosteje vnese z umazanimi rokami, redkeje ga zaužije s hrano ali vodo,« pravi sogovornica.
Dodaja, da poznamo tudi tako imenovane zoonoze, pri katerih povzročitelje najdemo pri živalih, te pa jih prenesejo na človeka. Od okužbe do prvih znakov bolezni lahko mine od nekaj ur do nekaj dni ali še več, odvisno od povzročitelja in prejete infekcijske doze, to je količine mikrobov, ki povzročijo bolezen.
Prva pomočGlavni ukrep za omejitev oziroma preprečitev driske je temeljito umivanje rok, s čimer bomo pomembno omejili širjenje okužbe prebavne cevi, pravi Danica Rotar Pavlič. Upoštevati moramo splošne higienske ukrepe ter skrbno izbirati živila in pijače. Živila naj bodo toplotno obdelana, kar še zlasti velja za meso in mleko.
Kot pravi sogovornica, je driska lahko pridružena drugim boleznim, kot so na primer laktozna intoleranca, sindrom razdražljivega črevesja ali kronična vnetna črevesna bolezen. »Včasih je driska posledica zlorabe odvajalnih sredstev. Navajajo, da je driska mogoča med jemanjem določenih zdravil in po njem, na primer antibiotikov oziroma nekaterih kemoterapevtikov. Dolgotrajna in netipična driska je lahko posledica malignih obolenj.«
Kdaj k zdravniku?
Tako kot so vzroki za drisko lahko zelo različni, se precej razlikuje njihovo zdravljenje. Večina primerov driske je kratkotrajnih, včasih pa se v ozadju skriva resno obolenje in je treba ukrepati. »Pri majhnih otrocih moramo preprečiti izsušitev organizma, zato spremljamo napetost kože in količino izločenega urina. K zdravniku je treba iti, kadar se pojavijo kri v blatu, sluz, močne bolečine v trebuhu, visoka vročina, čezmerna zaspanost, zmedenost in krči.« Specialistka družinske medicine priporoča tudi tako imenovano rehidracijsko tekočino, ki je na voljo v lekarnah. Zaužita količina je odvisna od stopnje izsušenosti.
Posebne diete pri driski niso potrebne, izogibamo se mastni in začinjeni hrani.
»Pri blagi dehidraciji popijemo v prvih štirih do šestih urah po 50 ml raztopine na kilogram telesne teže, pri zmerni pa 100 ml na kilogram telesne teže. Oboleli si lahko pomaga tudi z uživanjem mlečnokislinskih bakterij (probiotiki), ki zagotavljajo uravnoteženo kislost v črevesju, s čimer preprečujejo razrast škodljivih mikrobov, ki jih je mogoče v obliki kapsul kupiti v lekarni,« svetuje Rotar Pavličeva, ki posebnih diet pri driski ne priporoča, se je pa treba izogibati mastni in začinjeni hrani, alkoholu in čezmernemu uživanju kave. Driska, ki spremlja kronične bolezni, zahteva zelo specifično zdravljenje, odredi ga zdravnik.
