Vse več debelih med starejšimi

Debelost je še vedno velika težava, tako po svetu kot pri nas. Razlogov za to je več, neprimerna prehrana in premalo gibanja pa sta v samem vrhu. In ne le odrasli, tudi slovenski otroci in mladostniki postajajo vedno težji, kar pomeni, da bomo čez nekaj let imeli toliko več pretežkih odraslih. Čezmerna telesna teža v mladosti se namreč pogosto, če ne kar praviloma, zavleče v odraslo dobo, saj vsak človek s seboj odnese vzorce in navade, ki jih je pridobil kot otrok. Naj bo to aktiven ali neaktiven življenjski slog, zdrav ali manj zdrav način prehranjevanja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so med prebivalci Slovenije izvedli nacionalno prehransko raziskavo SI.Menu 2017/18, ki je razkrila, da je med odraslimi Slovenci skoraj polovica (48,2 odstotka) čezmerno hranjenih moških, debelih pa 19,6 odstotka. Enak odstotek je debelih žensk, medtem ko je čezmerno hranjenih 29,8 odstotka. Odstotek debelih moških se z leti še povečuje, saj je takšnih kar 30,4 odstotka starejših odraslih, nič bolje pa ni pri ženskah.

Čezmerno hranjenih starejših odraslih žensk je po podatkih NIJZ 38,2 in debelih 34,5 odstotka. To je seveda velika težava tako za posameznika kot za celoten zdravstveni sistem. Ljudje s čezmerno telesno težo namreč pogosteje zbolijo, tudi za kroničnimi in najhujšimi boleznimi, med katerimi prednjačijo bolezni srca in ožilja ter visok krvni tlak, njihovo zdravljenje pa je dolgotrajnejše, pogostejši so tudi zapleti.

»Pogosto sta povečana telesna teža in debelost posledica nezdravih prehranjevalnih navad in pomanjkanja gibanja. To zmanjšuje odpornost posameznikovega imunskega sistema, kar je velika težava tudi v aktualni situaciji s covidom-19. Težje poteke covida-19 zaznavamo pri osebah, ki imajo kronične bolezni, kot so bolezni srca in žilja, bolezni dihal in različna rakava obolenja, ki so pogosto povezana z debelostjo,« opozarjajo na NIJZ, kjer pričakujejo, da bo visok odstotek prebivalstva, ki bo zbolelo za covid-19, imel tudi indeks telesne mase (BMI) nad 25.

In kako to spremeniti? Vsi, ki so se že kdaj lotili katere diete, zagotovo vedo, da so učinki bolj ali manj kratkotrajni. Da je tako, opažajo tudi na NIJZ in v drugih zdravstvenih organizacijah po svetu, kjer že dolgo opozarjajo, da diete niso rešitev. Če se resnično želimo znebiti odvečnih kilogramov, je treba spremeniti življenjski slog, tako pri prehrani kot gibanju. Pot ni lahka, lahko pa reši življenje.
 

Začnimo postopoma

Čez noč se seveda ne bo mogoče spremeniti iz nekoga, ki vse dneve presedi pred televizijo ali računalnikom, v maratonca. Prav tako nima smisla na vrat na nos iz shrambe pometati belih testenin in jih nadomestiti s stročnicami, steklenice piva z vodo in piškote z oreščki. Nekega dne se bo zgodilo tudi to, a preveč sprememb hkrati bo prineslo le slabo voljo in skomine, zato ne bo trajalo dolgo in bomo vrgli puško v koruzo ter se vrnili v stare tirnice. Če želimo trajno spremembo, jo bo treba doseči postopoma.


Za začetek se po manjših opravkih opravimo peš ali s kolesom namesto z avtomobilom. Za povsem neaktivnega človeka bo že to velik korak k bolj zdravemu življenju. Za kosilo si namesto belih privoščimo polnozrnate testenine, zmanjšajmo količino sladkorja v jutranji kavi in količino soli pri pripravi obrokov. Čez dan večkrat sežemo po kozarcu vode, s katero zamenjamo sladke pijače. Dodamo ji nekaj kapljic limonovega soka ali listov sveže mete, pa kmalu sokov sploh ne bomo pogrešali. Seveda je vsem jasno tudi, da se je treba izogibati predelani hrani, še posebno hitro pripravljeni, saj je ta skorajda brez hranil, a polna ne le za zdravje škodljivih maščob, temveč tudi soli, oboje pa med drugim negativno vpliva na krvni tlak, ožilje in srce.


Namesto da si med službeno malico privoščimo hamburger, kebab in podobno, si hrano raje pripravimo doma. Takšen obrok bo bolj zdrav in uravnotežen pa tudi prijaznejši do denarnice. Ni jih namreč malo, ki pravijo, da bi sicer radi shujšali, a za to nimajo denarja. Za razne shujševalne praške in nadomestke obrokov morda res ne, vsakdo pa si lahko ne le privošči, ampak pri tem tudi prihrani, če namesto kupljenega krompirjevega čipsa prigrizek pripravi doma. Čips spečemo v pečici namesto v olju ter ga manj solimo, že samo s to malo spremembo bomo naredili veliko za zdravje in obseg pasu.

Ali pa namesto krompirja uporabimo kodrolistnati ohrovt, tudi čičerika, pečena v pečici, je okusen prigrizek, ki ne stane veliko, da o drugih vrstah zelenjave ne govorimo.

Z malimi spremembami, pri katerih vztrajamo in jih počasi stopnjujemo, rezultati resda ne bodo prišli čez noč, bodo pa z nami ostali veliko dlje. In kar je najlepše, ko zdrav življenjski slog enkrat ponotranjimo, nam ne bo treba nikoli več na dieto.