RADIOLOGIJA
Učinkovite radiološke preiskave
Intervencijska radiologija danes omogoča minimalno invazivno zdravljenje številnih bolezni in bolezenskih stanj.
Odpri galerijo
Pravo eksplozijo modernih slikovnih preiskav so omogočili računalniki. FOTO: Gorodenkoff/Getty Images
Radiologija omogoča odkrivanje in spremljanje večine bolezni in bolezenskih stanj pa tudi zdravljenje različnih stanj na področju, ki se imenuje intervencijska radiologija (IR). Slednja se je začela razvijati v 50. letih prejšnjega stoletja, velik napredek pa je doživela z razvojem računalnikov, ki so izboljšali aparate, kot tudi s tehnološkim razvojem, pravi izredni prof. dr. Dimitrij Kuhelj, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana.
»IR je bila v začetku namenjena predvsem odkrivanju bolezni in bolezenskih stanj pri žilnih boleznih, pozneje pa se je razvila tudi kot terapevtska stroka, ki je nadomestila številne, bolj invazivne kirurške metode. Danes omogoča minimalno invazivno zdravljenje številnih bolezni in bolezenskih stanj, v zadnjih letih tudi invazivno zdravljenje akutne ishemične možganske kapi. Pri teh bolnikih omogoča odstranitev strdkov iz drobnih možganskih arterij, kar se kaže v manjši umrljivosti in hitrejši in uspešnejši rehabilitacijo takih bolnikov.«
Del modernih radioloških preiskav, kot sta UZ in MR, je neškodljivih za človeški organizem, pri nekaterih pa še vedno uporabljajo rentgenske žarke, ki sicer povzročajo škodljivo ionizirajoče sevanje. Kot pravi prof. dr. Kuhelj, pri takih preiskavah individualno presodijo, kakšna je lahko potencialna škoda za bolnika ter kakšna pričakovana korist. »Ko se odločimo za preiskavo, ki jo izvajamo s pomočjo rentgenskih žarkov, to ustrezno prilagodimo glede na pacientove potrebe. Tako prejme pacient minimalni odmerek ionizirajočega sevanja, hkrati pa pridobimo ustrezno klinično informacijo.
Pri tem nam pomagajo moderni aparati, ki zaradi naprednih tehnoloških rešitev omogočajo izvedbo preiskave ali posega z minimalno potrebnim odmerkom ionizirajočega sevanja,« pojasni sogovornik in doda, da za varnost pacientov dodatno skrbi tim odlično izobraženega osebja, od radiologov, radioloških inženirjev do medicinskih sester in medicinskih fizikov. Slovenski bolniki smo varni, saj v zadnjih desetletjih v Sloveniji niso zabeležili škodljivih učinkov ionizirajočega sevanja v zdravstvu.
Radiologija danes pokriva ogromno preiskav in posegov, leta 2019 so jih samo na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKCLJ izvedli več kot 360.000. »To pomeni, da smo samo lani opravili v povprečju eno preiskavo ali poseg pri vsakem šestem državljanu Slovenije,« pravi in dodaja, da so pri nas velik problem dolge čakalne dobe za nenujne preiskave, ki bi jih lahko uspešno rešili z nakupom dodatnih modernih aparatov ter z zaposlitvijo ustrezno izobraženega kadra, za kar bo nujen večji finančni vložek države v zdravstvo.
Na vprašanje, koliko delajo v času epidemije covid-19, odgovarja, da se je v tem času kot posledica sprejetih ukrepov delež nenujnih preiskav pri njih res zmanjšal za približno 30 odstotkov, vendar so z dodatnimi napori opravili skoraj enako število preiskav kot lani.
»Zaposleni v radiologiji se dobro zavedamo pomembnosti diagnostične obravnave pacientov, odločili smo se, da bomo prispevali svoj prosti čas za zmanjšanje zaostankov. Ob koncu prvega vala epidemije smo tako več kot dva meseca opravljali dodatne preiskave vse praznike, sobote in nedelje. Na tak način smo do zdaj opravili enako število preiskav kot leta 2019 v enakem časovnem obdobju,« pojasni predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo in doda, da se pri njih sicer že od začetka epidemije trudijo, da so čakalnice čim bolj prazne in se število stikov med ljudmi čim bolj zmanjša. Hkrati namenjajo več časa za dodatno čiščenje aparatov in prostorov za zmanjšanje možnosti okužb ter varno obravnavo pacientov.
Neinvazivna metoda FOTO: Tsikhan Kuprevich/Getty Images
»IR je bila v začetku namenjena predvsem odkrivanju bolezni in bolezenskih stanj pri žilnih boleznih, pozneje pa se je razvila tudi kot terapevtska stroka, ki je nadomestila številne, bolj invazivne kirurške metode. Danes omogoča minimalno invazivno zdravljenje številnih bolezni in bolezenskih stanj, v zadnjih letih tudi invazivno zdravljenje akutne ishemične možganske kapi. Pri teh bolnikih omogoča odstranitev strdkov iz drobnih možganskih arterij, kar se kaže v manjši umrljivosti in hitrejši in uspešnejši rehabilitacijo takih bolnikov.«
Preiskave so varne
Del modernih radioloških preiskav, kot sta UZ in MR, je neškodljivih za človeški organizem, pri nekaterih pa še vedno uporabljajo rentgenske žarke, ki sicer povzročajo škodljivo ionizirajoče sevanje. Kot pravi prof. dr. Kuhelj, pri takih preiskavah individualno presodijo, kakšna je lahko potencialna škoda za bolnika ter kakšna pričakovana korist. »Ko se odločimo za preiskavo, ki jo izvajamo s pomočjo rentgenskih žarkov, to ustrezno prilagodimo glede na pacientove potrebe. Tako prejme pacient minimalni odmerek ionizirajočega sevanja, hkrati pa pridobimo ustrezno klinično informacijo.
Nastanek in metodeOdkritje rentgenskih žarkov leta 1895 je omogočilo neinvaziven vpogled v človeško telo ter omogočilo pomemben napredek v odkrivanju bolezni ter bolezenskih stanj, in nastala je rentgenologija. Radiološke metode so bile vse do 70. let prejšnjega stoletja enostavne, pravo eksplozijo modernih slikovnih preiskav pa so omogočili računalniki. Ne samo da se je izboljšala uporaba rentgenskih žarkov v medicini, razvile so se tudi nove diagnostične metode, najprej računalniška tomografija (CT) in ultrazvočna diagnostika (UZ), nekoliko pozneje tudi magnetna resonanca (MR). Rentgenologija je prešla v radiologijo, ki ne uporablja samo rentgenskih žarkov, ampak tudi drugo valovanje, npr. UZ in MR.
Pri tem nam pomagajo moderni aparati, ki zaradi naprednih tehnoloških rešitev omogočajo izvedbo preiskave ali posega z minimalno potrebnim odmerkom ionizirajočega sevanja,« pojasni sogovornik in doda, da za varnost pacientov dodatno skrbi tim odlično izobraženega osebja, od radiologov, radioloških inženirjev do medicinskih sester in medicinskih fizikov. Slovenski bolniki smo varni, saj v zadnjih desetletjih v Sloveniji niso zabeležili škodljivih učinkov ionizirajočega sevanja v zdravstvu.
Čakalne dobe za nenujne preiskave
Radiologija danes pokriva ogromno preiskav in posegov, leta 2019 so jih samo na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKCLJ izvedli več kot 360.000. »To pomeni, da smo samo lani opravili v povprečju eno preiskavo ali poseg pri vsakem šestem državljanu Slovenije,« pravi in dodaja, da so pri nas velik problem dolge čakalne dobe za nenujne preiskave, ki bi jih lahko uspešno rešili z nakupom dodatnih modernih aparatov ter z zaposlitvijo ustrezno izobraženega kadra, za kar bo nujen večji finančni vložek države v zdravstvo.
Na vprašanje, koliko delajo v času epidemije covid-19, odgovarja, da se je v tem času kot posledica sprejetih ukrepov delež nenujnih preiskav pri njih res zmanjšal za približno 30 odstotkov, vendar so z dodatnimi napori opravili skoraj enako število preiskav kot lani.
Kljub epidemiji smo do zdaj opravili enako število preiskav kot leta 2019 v enakem časovnem obdobju.
»Zaposleni v radiologiji se dobro zavedamo pomembnosti diagnostične obravnave pacientov, odločili smo se, da bomo prispevali svoj prosti čas za zmanjšanje zaostankov. Ob koncu prvega vala epidemije smo tako več kot dva meseca opravljali dodatne preiskave vse praznike, sobote in nedelje. Na tak način smo do zdaj opravili enako število preiskav kot leta 2019 v enakem časovnem obdobju,« pojasni predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo in doda, da se pri njih sicer že od začetka epidemije trudijo, da so čakalnice čim bolj prazne in se število stikov med ljudmi čim bolj zmanjša. Hkrati namenjajo več časa za dodatno čiščenje aparatov in prostorov za zmanjšanje možnosti okužb ter varno obravnavo pacientov.
