Skrivnost dolgega in zdravega življenja: Poiščite svoj ikigai
Znano je, da je največ stoletnikov na japonskem otoku Okinava, a ne govorimo o betežnih starostnikih, odvisnih od tuje pomoči, ampak zdravih posameznikih po 9. in celo 10. križu. Na otoku jih je kar petkrat več kot v preostali državi.
Najbolj očiten razlog je njihova prehrana z malo maščob, sestavljena iz sadja, zelenjave, tofuja in morskih dobrot, pomembna pa je tudi količina – v povprečju zaužijejo manj hrane kot denimo Britanci v primerjalnih starostnih skupinah. Temu rečejo hara hači bu, kar naj bi pomenilo Nehaj jesti, ko si 80-odstotno sit. Ali si torej naložijo manj na krožnik ali ne pojedo vsega, končajo, ko niso več lačni, ne, ko so siti.
Kako princip prenesti v vsakdanje življenje? Jemo počasi in se osredotočimo na hrano, medtem ne gledamo televizije, ne brskamo po telefonu, ne beremo. Potrebnih je najmanj deset minut, da naši možgani zaznajo, da smo siti, in če bomo med jedjo zaposleni z drugimi aktivnostmi, bomo prepozno ugotovili, da v bistvu nismo več lačni. Občasno odložimo pribor, le žvečimo grižljaj in ga okušamo, poskusimo poiskati občutek zadovoljstva, ki nas ob tem prevzema.
Pri pripravi hrane damo prednost beljakovinskim živilom in živilom z visoko vsebnostjo vlaknin. V povprečju porabimo približno deset odstotkov dnevne energije za prebavo hrane, odvisno od vrste: beljakovine pokurijo največ energije za prebavo, 20–30 odstotkov, ogljikovi hidrati od pet do deset, maščobe do tri odstotke. Pomembno je tudi, kdaj jemo – seveda je bolje podnevi, smo namreč dnevna bitja, naš metabolizem je ponoči močno upočasnjen. Okinavci stremijo k temu, da je med večernim obrokom in zajtrkom vsaj 12 ur, v katerih telo dodobra izkoristi vso razpoložljivo glukozo.
Kdor ima pred sabo cilj, bolje skrbi za svoje zdravje, se bolj zdravo prehranjuje in je bolj aktiven.
Druga plat staranja je mentalno zdravje – in tudi tukaj so proučevani Japonci vzor. Okoli 7000 tamkajšnjih starejših prebivalcev je sodelovalo v večletni raziskavi o zdravem mentalnem stanju v jeseni življenja; raziskovalci so ugotovili, da je ključ v tem, da ima posameznik neki smisel v življenju. Kdor ima pred sabo cilj in stremi k njemu, bolje skrbi za svoje zdravje, obvlada preventivo, se bolj zdravo prehranjuje in je bolj aktiven, povrhu pa na svet gleda s pozitivne plati. Mimogrede, neka ameriška raziskava je pokazala, da pozitivni ljudje v povprečju živijo sedem let dlje kot negativci, slednji imajo tudi večjo možnost, da zbolijo za alzheimerjevo boleznijo.
10 minut je potrebnih, da naši možgani zaznajo, da smo siti.
Pozitivnemu razmišljanju na Okinavi rečejo ikigai, nekakšna motivirajoča sila, torej smisel, radovednost, navdušenje nad življenjem. Imate svoj ikigai?
