ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

Ohranimo zdravo srce

Objavljeno 28. september 2020 11.17 | Posodobljeno 28. september 2020 11.17 | Piše: E. B.

Zdi se, kot bi v času pandemije pozabili na zdravo prehrano, dovolj gibanja in izogibanje nezdravim razvadam; slabi obeti za zdrav razvoj koronageneracije.

Preventiva je najučinkovitejša in najcenejša rešitev. FOTO: Craft24/Getty Images
Jutrišnji dan naj bo kar se da srčen. Na svetovni dan srca, ki ga bomo v Sloveniji zaznamovali že 21., nas stroka še glasneje spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu in skrbi za zdravo srce in ožilje, ki zadnje leto žal ostajata v senci pandemije.

Ustrezna splošna gibalna učinkovitost in še posebno srčno-dihalna vzdržljivost sta izjemno pomembni za zmanjševanje tveganja za srčno-žilna obolenja.


Ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre desetkrat več ljudi kakor zaradi novega koronavirusa, zato moramo ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb skrbeti tudi za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ob morebitnih skrb vzbujajočih znakih ali pa ob poslabšanju obstoječe bolezni pa je nujno poiskati zdravniško pomoč, ki mora biti ne glede na omejitve zaradi covida-19 takojšnja in ustrezna. Pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti na odgovornost, ki jo mora prevzeti vsak posameznik: preventiva je tista, ki lahko preprečuje številna nevarna stanja. Zdrava prehrana in dovolj gibanja so smernice, ki jih nikoli ne smemo opustiti, mladostniki in odrasli pa naj se v velikem loku izogibajo kajenju, tveganemu pitju alkohola, uživanju mamil, zadnja leta pa so za vse nevarna past tudi elektronske naprave, zaradi katerih ne le da obstanemo, ampak lahko razvijemo tudi odvisnost. In čeprav je vse našteto veljalo že za naučeno in osvojeno, je zdaj videti pozabljeno, zato stroka ob svetovnem dnevu srca poudarja skrb vzbujajočo statistiko.

Slaba srčno-dihalna vzdržljivost

image
Ob zmanjševanju tveganja za okužbo se je povečala vrsta drugih zdravstvenih tveganj za našo najmlajšo populacijo. FOTO: Augustas Cetkauskas/Getty Images
»Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 odstotkov, v Sloveniji po zadnjih podatkih iz leta 2018 bolezni obtočil povzročijo še vedno 33 odstotkov vseh smrti med moškimi (3298 primerov) in 44 odstotkov med ženskami (4563). Nadloga srčno-žilnih bolezni torej še zdaleč ni obvladana! Kaj narediti, da si ohranimo zdravo srce? Nobenega dvoma ni, da je najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje – izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta npr. kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga, in to že pri mladih, najbolje v vrtcih. Kar se namreč otroci nauče, to v odraslem obdobju tudi store,« je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Nadzorujmo sladkor
Ob dnevu srca ne smemo pozabiti na sladkorno bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi in je eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete s srčno ali možgansko kapjo, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo. Tudi sladkorni bolniki morajo dosledno skrbeti za urejen krvni sladkor in redne obiske pri zdravniku tudi med pandemijo.


»Slovenija je verjetno edina država na svetu, ki ji je zaradi sistema SLOfit in izjemnega dela učiteljev uspelo takoj po preklicu epidemije izvesti meritve telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok, tako smo dobili uvid v to, kakšne posledice je več kot dvomesečno zaprtje šol, prepovedi športnih vadb in uporabe javnih igrišč pustilo na naši osnovnošolski populaciji,« je dejal izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., s fakultete za šport. »Srčno-dihalna vzdržljivost je utrpela kar 17-odstotni padec, kar je izjemno slab obet za zdrav razvoj koronageneracije. Stanje zahteva takojšnje iskanje rešitev in omejevanje škode. Način, na kakršnega smo se lotili omejevanja širjenja okužbe s covidom-19, se je pokazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja povečal vrsto drugih zdravstvenih tveganj za naše najmlajše populacije.«

Nevarni strdki
Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med,. podpredsednica Društva za srce, s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, je opozorila na nevaren potek covida-19, ki lahko prizadene tudi žilje: »Covid-19 je zelo kužna bolezen, ki v prvi vrsti prizadene dihalne poti in pljuča. Pri 80 odstotkih poteka blago do zmerno, pri 15 odstotkih zbolelih je potek hud, pri 5 odstotkih kritičen. Bolniki s hudim in kritičnim potekom so bolj nagnjeni k nastajanju krvnih strdkov, ki lahko nastajajo v venah in povzročijo vensko trombozo in pljučno embolijo kot tudi v arterijah in povzročijo možgansko kap. Pri vseh bolnikih, sprejetih v bolnišnico zaradi bolezni covid-19, nastajanje krvnih strdkov aktivno preprečujemo, vendar žal nismo vedno uspešni. Zato še vedno velja, da je najboljša zaščita preprečevanje okužbe.«




Deli s prijatelji