DEBELOST

Ne štejmo kalorij, gibajmo se

Debelost je kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu.
Fotografija: Čezmerno prehranjenih je bilo v letu 2016 nekaj manj kot 20 odstotkov fantov in nekaj več kot 18 odstotkov deklet, debelih pa dobrih 12 odstotkov fantov in 8 odstotkov deklet. Foto: Guliver/Thinkstock
Odpri galerijo
Čezmerno prehranjenih je bilo v letu 2016 nekaj manj kot 20 odstotkov fantov in nekaj več kot 18 odstotkov deklet, debelih pa dobrih 12 odstotkov fantov in 8 odstotkov deklet. Foto: Guliver/Thinkstock

Čezmerno prehranjenih je bilo v letu 2016 nekaj manj kot 20 odstotkov fantov in nekaj več kot 18 odstotkov deklet, debelih pa dobrih 12 odstotkov fantov in osem odstotkov deklet. To je še zlasti alarmantno, ker vemo, da večina čezmerne hranjenosti in debelosti v otroštvu in mladosti prehaja v odraslo debelost,« opozarja doc. dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po zadnji raziskavi CINDI Z Zdravjem povezan življenjski slog 2016, ki jo izvaja NIJZ med odraslimi prebivalci Slovenije, je čezmerno hranjenih kar 48,9 odstotka moških in 28,3 odstotka žensk, medtem ko je debelih 20 odstotkov moških in 14,6 odstotka žensk. »Od leta 2001 se povečuje delež debelih med obema spoloma, še zlasti pa med moškimi in tistimi iz nižjega samoocenjenega družbenega sloja,« nadaljuje sogovornik. »Prav tako debelost narašča s starostjo.

Seveda ne gre vedno za povečanje telesne teže na račun maščevja, poznamo tudi t. i. sarkopenično debelost, ki je posledica sočasno zmanjšane funkcionalne mišične mase, ki je bolj pomembna kot sam delež maščobe v telesu. Ta ni značilna le za starejše kot del naravnih sprememb, ampak se pojavlja že med mladimi, ki imajo zelo slab telesni fitnes, kar je skrb vzbujajoče.«

Danes živimo v t. i. obesogenem okolju, ki na eni strani spodbuja debelost, na drugi pa otežuje zdrav življenjski slog. Treba je upoštevati, da lahko k razvoju debelosti prispeva tudi genetska nagnjenost, ki v obesogenem okolju vodi v razvoj debelosti. Doc. dr. Gregorič poudarja, da je nujno opolnomočiti posameznika, da bo lahko sprejemal zdrave odločitve, in obenem ustvariti razmere v okolju, ki bodo spodbujale ustrezen življenjski slog: »S takšno vizijo je ministrstvo za zdravje z drugimi deležniki pod skupno okrilje združilo aktivnosti v Strategijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Nekateri ukrepi že vodijo v pravo smer, saj se učinki kažejo v ustavitvi trenda naraščanja debelosti med otroki, z nekaterimi razlikami po spolu in starosti.«

Ozaveščanje ni dovolj

Mladostniki se premalo zavedajo, da oglaševalci, okolje s prehransko neustrezno ponudbo in čas, ki ga preživijo za računalniki, občutno vplivajo na njihovo vedenje. Za ustrezne spremembe v njihovem življenjskem slogu zato ni dovolj le ozaveščanje: »Največkrat se vse začne v družini, zgodnji prehransko-gibalni vzorci močno zaznamujejo otroka oziroma mladostnika. Vrtci in šole imajo zelo pomembno vlogo, ne le z zagotavljanjem uravnoteženih obrokov, ki naj bi sledili smernicam zdravega prehranjevanja, ampak tudi z vzgojo in izobraževanjem.«

Veliko dobrega bomo naredili za družino, če bomo skupaj aktivno preživljali prosti čas. Foto: Guliver/Thinkstock
Veliko dobrega bomo naredili za družino, če bomo skupaj aktivno preživljali prosti čas. Foto: Guliver/Thinkstock

Strokovnjaki so si enotni, da je debelost kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, poudarja doc. dr. Gregorič: »Debelost je škodljiva že sama, prinaša pa številne zaplete. Veča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in hiperholesterolemije ne le pri odraslih, ampak že pri otrocih. Pogoste posledice debelosti so hipertenzija, dislipidemija, apneja v spanju, maščobna obolenja jeter, mišično-skeletna obolenja. Je dejavnik tveganja za nastanek žolčnih kamnov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj. Raziskave kažejo, da je debelost v povezavi s preobilno in z energijsko gosto hrano ter telesno nedejavnostjo vodilni dejavnik tveganja pri nastanku različnih oblik raka.

Slabo vpliva tudi na psihično počutje in socialni vidik posameznika. Ljudje s povečano telesno težo so pogosteje slabše sprejeti med sodelavci in imajo po podatkih raziskav slabše možnosti pri iskanju zaposlitve v primerjavi z normalno težkimi vrstniki. Posredno je debelost lahko vzrok za večjo odsotnost z dela.«

Vzorce zdravega življenjskega sloga z dovolj telesne dejavnosti lahko spodbujamo in izvajamo v vseh okoljih, kjer živimo, delamo in se družimo, sklene sogovornik: »Naredili bomo veliko dobrega, če se kot družina odločimo za aktivno preživljanje prostega časa. Ne samo za naše boljše počutje in zdravje, povezali in zbližali se bomo tudi kot družina, ki zaradi sodobnih načinov komuniciranja izgublja osnovno vlogo.

Pomembno je, da se ne obremenjujemo pretirano s telesno težo in samopodobo: ni tako pomembno šteti kalorije, ampak raje več časa nameniti telesni dejavnosti, ki naj bo dovolj intenzivna, vsakodnevna, tudi z vključevanjem aktivnega transporta. Pri tistih s povečano telesno težo in debelostjo so pomembne zlasti ustrezna psihološka pripravljenost, velika mera motivacije in ustrezna obravnava. Zato si ni treba zastaviti (pre)velikih ciljev, ampak predvsem majhne korake, ki bodo uresničljivi in trajni. Ob tem pa odmisliti vse marketinške pristope, ki obljubljajo nemogoče!«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije