DEBELOST

Debeli otroci – debeli odrasli

Objavljeno 23. maj 2020 12.22 | Posodobljeno 23. maj 2020 12.22 | Piše: Ema Bubanj
Ključne besede: debelost NIJZ

Čezmerna hranjenost in debelost negativno vplivata na kakovost življenja in možnosti kroničnih obolenj.

Prehranske odločitve ključno vplivajo na naše zdravje, počutje in samopodobo. FOTO: Guliver/Getty Images
Slovenija je med redkimi državami, ki jim je uspelo ustaviti naraščanje otroške debelosti, kar je dosegla s celovito medsektorsko politiko Dober tek, Slovenija. Vendar še vedno obstajajo skupine otrok ali območja v državi, kjer je debelost naraščajoč problem, predvsem tam, kjer je povezan z nizko telesno dejavnostjo otrok in posledično neugodno telesno zgradbo z nizko mišično maso in manjšimi gibalnimi zmožnostmi, pojasnjujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

image
Debelost nevarno ogroža človeštvo. FOTO: Reuters
Čezmerna hranjenost in debelost v svetu in Sloveniji tako ostajata velika javnozdravstvena problema. Vplivata predvsem na zmanjšanje kakovosti življenja in povečujeta tveganje za kronična obolenja. Več kot nujno je torej ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in s tem primerni telesni masi že v zgodnjih letih, na težave pa opozarjajo tudi mladostniki: po raziskavi NIJZ se je vsak tretji mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let ocenil kot nekoliko ali močno predebel, tako se je ocenilo več deklet (36,2 odstotka) kot fantov (25,2 odstotka).

Otroška debelost je zanesljiv napovedovalec debelosti pri odraslih.

Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v minulem šolskem letu programa SLOfit je sicer pokazalo na upad telesne mase, debelino kožne gube nadlahti in indeksa telesne mase, kar pomeni ustreznejšo prehranjenost, a podatki žal ne kažejo povečanja gibalne učinkovitosti, vsaj pri fantih ne.
 

Nizka samopodoba


Dela na tem področju imamo še veliko, kot poudarjajo na NIJZ, pa je debelost posledica interakcije med različnimi kompleksnimi dejavniki, povezanimi z genetiko, družino in lokalno skupnostjo, ter izobraževalnim in širšim socialnim okoljem, v katerem se otrok in njegovi starši odločajo o prehrani. »Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno debeli tudi v odrasli dobi, bolezni, povezane z debelostjo, pa so običajno bolj izražene, če je debelost dlje prisotna,« poudarjajo na NIJZ.

ITM se viša s starostjo

Kar tri četrtine starejših odraslih se spopadajo s čezmerno telesno maso in debelostjo. Indeks telesne mase se povečuje s starostjo in je višji med mladostniki, odraslimi moškimi in starejšimi ženskami. Pojavnost odraslih z večjim deležem maščevja je višja pri tistih z nižjim materialnim standardom in v vzhodnem delu Slovenije, največ oseb s čezmerno telesno maso in debelostjo je bilo med tistimi z nižjo stopnjo izobrazbe.

»Debelost v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Otroci s čezmerno telesno težo imajo nizko samopodobo, tesnobo, depresijo, so pogosteje žrtve diskriminacije in vrstniškega nadlegovanja ter je bolj verjetno, da bodo imeli težave z zbranostjo in opravljanjem domačih nalog, medtem ko imajo otroci z zdravo težo 13 odstotkov večjo možnosti, da poročajo o dobri uspešnosti v šolah. Otroška debelost je zato močan napovedovalec debelosti pri odraslih, kar ima resne zdravstvene in ekonomske posledice,« še poudarjajo strokovnjaki.

Smo sredi sindemije

»Pandemija covida-19 se je pridružila globalni sindemiji, tj. združitev dveh ali več sočasnih ali zaporednih epidemij v določeni populaciji, ki vplivajo druga na drugo in ki so jo v lanskem letu pripisali trem pandemijam, debelosti, podhranjenosti in zdravstvenim posledicam podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da so tisti z (morbidno) debelostjo bolj ogroženi za okužbo s covidom-19,« pojasnjujejo na NIJZ.

Epidemija in karantena sta marsikomu povzročili nepredstavljive preglavice pri vsakdanjem ritmu, ena od večjih skrbi pa ostaja raven telesne dejavnosti pri otrocih in mladostnikih. Fakulteta za šport je – glede na to, da je med počitnicami praviloma zaznati manj gibanja med šolarji in dijaki – v sodelovanju z MIZŠ pripravila napotke, ki naj jih učitelji posredujejo učencem, dijakom in njihovim staršem, a pri NIJZ opozarjajo na morebitne neenakosti, kajti verjetno niso vsi otroci zmogli slediti šolskemu pouku od doma in izvajati tudi telovadbe. 




Deli s prijatelji