PRED SONCEM

V teh sončnih dneh nikamor brez zaščite

Objavljeno 21. julij 2019 20.41 | Posodobljeno 21. julij 2019 20.41 | Piše: M. M. K.

Izpostavljanje soncu občutno veča tveganje nastanka kožnega raka; število novih primerov te bolezni narašča, v porastu je tudi najbolj nevarna oblika, melanom.

Pomembno je redno samopregledovanje kože. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Brez sonca ne moremo, če ga je preveč, pa lahko trpimo, prevelika izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju namreč škodi vsem živim bitjem, pospešuje staranje kože in je tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Je najpogostejši rak med svetlopoltimi ljudmi, tudi v Sloveniji.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Poskrbimo za zaščito, nosimo klobuk, oči zaščitimo s sončnimi očali.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in pri nas narašča, pojavnost se je v tem času podvojila, hkrati se je v zadnjih 20 letih tudi preživetje zaradi melanoma izboljšalo, predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju.
Za najbolj agresivno obliko raka, melanomom, v Sloveniji vsako leto na novo zboli okoli 600 ljudi.

Melanom predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Je ena redkih oblik raka, ki so vidne s prostim očesom, kar močno olajša zgodnje odkrivanje, a le če si kožo redno pregledujemo. Zadošča deset minut na mesec. Poleg samopregledovanja je potrebna ustrezna zaščita pred soncem.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Pomembno je redno samopregledovanje kože. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Melanom lahko nastane na koži kot novorazvito znamenje, v približno 30 odstotkih pa se razvije iz že obstoječega in sicer nenevarnega kožnega znamenja, ki mu strokovno rečemo nevus. Ker marsikdo ne ve, ali so kožna znamenja na njegovem telesu nenevarna ali bolezensko spremenjena, je smiselno, da jih v rednih razmikih pregleda zdravnik dermatolog.
 

Znamenje se spreminja


Približno 75 odstotkov primerov melanoma odkrijejo bolniki sami ali njihovi bližnji. Kot pravi specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič, dr. med., na melanom posumimo, »ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja«. Svetuje, da smo pozorni na spreminjajoča se znamenja in tudi na to, ko neka sprememba hitro raste. Takrat najprej obiščemo osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali gre za kaj nevarnega.
Večino ultravijoličnih žarkov prejmemo nenamenoma, tako rekoč mimogrede, med sprehodom, pohajkovanjem po mestu, klepetom v kavarni.


Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (zlasti pri intenzivnem in občasnem sončenju in sončnih opeklinah), je pomembna predvsem fizična zaščita pred sončnimi žarki, še posebno v mladosti, in uporaba primernih zaščitnih sredstev.

Posebno previdnost in ustrezno zaščito dermatologi svetujejo ljudem, ki so poklicno veliko izpostavljeni sončnim žarkom. Izsledki študije, objavljene v reviji Cancer research, kažejo, da pri ljudeh, ki vsako leto povečajo izpostavljenost UVB-žarkom za 10 odstotkov, verjetnost, da bodo zboleli za melanomom, naraste za 19 odstotkov.
 

Nevarnosti se ne zavedamo


Kot pravi Adamičeva, se večina ljudi ne zaveda, da večino ultravijoličnih žarkov prejmemo nenamenoma, tako rekoč mimogrede. »Med potepanjem po mestnih ulicah, med prijetnim kramljanjem v kavarni na prostem, med sprehajanjem po tržnici, športom, igro in delom na prostem.
Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, predstavlja približno 5 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka.


Zato dermatologi nenehno opozarjamo glede primerne vsakodnevne zaščite kože. Dokazano je namreč, da v odrasli dobi prejmemo približno 40 odstotkov ultravijoličnega žarčenja med sončnimi vikendi, kar 20 odstotkov med običajnimi dnevnimi dejavnostmi na prostem in pravzaprav le 30 odstotkov med poletnimi počitnicami.

To velja za obdobje med aprilom in septembrom. Preostalih 10 odstotkov žarčenja nas doleti v jesensko-zimskem obdobju od oktobra do marca.« Pomemben je tudi podatek, da do 20. leta starosti prejmemo okoli tri četrtine vsega življenjskega ultravijoličnega žarčenja. 
Deli s prijatelji