V nosečnosti ima ključno vlogo

Jod je ključen element za ustrezno delovanje ščitnice, njegovo pomanjkanje nam lahko prinese kopico težav; ga uživate dovolj?
Fotografija: V Sloveniji jodiramo sol. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
V Sloveniji jodiramo sol. FOTO: Tomi Lombar

Golša ali povečana ščitnica, nenadno povečanje teže, utrujenost, izpadanje las, suha koža, občutek mraza, upočasnjen srčni utrip, težave s pomnjenjem, močne in neredne menstruacije: vse to so znaki morebitnega pomanjkanja joda, pomembnega mikrohranila, sestavine ščitničnih hormonov.

Ta dragoceni mineral skrbi za kognitivne funkcije, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, ohranjanju zdrave kože in nastajanju ščitničnih hormonov, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Jod iz telesa odstranjuje toksine in mu tako pomaga pri uporabi kalcija in silicija, skrbi za močne lase in nohte, podpira imunski sistem. Je naravno prisoten v zemlji, od tega pa je posledično odvisna njegova prisotnost v hrani in vodi. Iz zemlje se spira v morje, zato so nekatera, predvsem gorska geografska območja, med njimi tudi naša dežela, z njim precej osiromašena. V Sloveniji smo zato 1953. uvedli obvezen ukrep jodiranja kuhinjske soli, in sicer z 10 mg kalijevega jodida na kilogram, 1999. pa smo jodiranje soli, ki se uporablja v proizvodnji živil ali za pripravo jedi, povečali na 20–30 mg kalijevega jodida na kilogram soli. V zadnjih desetih letih je jodna preskrbljenost v Sloveniji načeloma ustrezna.

Najdemo ga predvsem v morski hrani. FOTO: Guliver/Getty Images
Najdemo ga predvsem v morski hrani. FOTO: Guliver/Getty Images
Zaužijemo ga z morsko hrano

Iz živil, obogatenih z jodom, kot je na primer jodirana sol, se mineral najbolje, torej skoraj v celoti absorbira, v živilih, kjer je naravno prisoten, pa je lahko absorpcija zaradi prisotnosti nekaterih organskih sestavin živil celo manjša od 20-odstotne. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se absorpcija prehransko vnesenega joda zmanjša ob hkratnem uživanju določenih vrst zelenjave, kot so denimo brstični ohrovt, cvetača, brokoli, zelje, ohrovt, koleraba, repa, koruza, bambusovi vršički, arašidi, orehi, sladki krompir, pa tudi pri uživanju soje ter pomanjkanju vitamina A in mineralov selena, cinka, bakra, železa in vanadija. Tudi obdelava živil zmanjša vsebnost joda v hrani, in sicer cvrtje za 20 odstotkov, pečenje za 23 odstotkov in kuhanje za 58 odstotkov.

Dobri viri joda so poleg jodirane soli še morska hrana, kot so ribe, raki, školjke in alge, manjše, skoraj zanemarljive količine joda pa vsrkajo vase rastline, ki se akumulirajo v mleku in drobovini živali, zato so med njegovimi viri tudi mleko in mlečni izdelki ter drobovina govedi. Jod najdemo v brusnicah, suhih slivah, jajcih, špinači, fižolu in jagodah. Priporočen vnos joda za odraslega človeka je 150 mikrogramov na dan, večje potrebe po njem pa imajo nosečnice in doječe mamice. Zgornja dopustna meja vnosa je 600 mikrogramov joda na dan za odraslega človeka, za čezmeren vnos pa je tvegano predvsem uživanje morskih alg in prehranskih dopolnil. Pri pretiravanju se lahko pojavijo nove motnje ščitnice, draženje kože, celo zastrupitev.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije