ASTRE

Zvezde jesenskega vrta

Astre v odhajajočem poletju poskrbijo za cvetočo gredo.
Fotografija: Ko poleti cvetoče rastline odcvetijo, zažarijo astre. FOTOGRAFIJE: Getty Images
Odpri galerijo
Ko poleti cvetoče rastline odcvetijo, zažarijo astre. FOTOGRAFIJE: Getty Images

Jesen je najlepši letni čas, menijo mnogi: narava se odene v tople barve, ki žarijo v mehki svetlobi; prevladujejo rožnata, modra, tudi rdeča pa rumena in oranžna. Počasi že razmišljamo o rastlinah, ki jih bomo občudovali v tem letnem času. Medtem ko bodo poleti cvetoče trajnice počasi odcvetale, se bodo začele odpirati jesenske astre.

Ljubitelji rožnate bodo navdušeni.
Ljubitelji rožnate bodo navdušeni.
Okoli 600 različnih vrst rastlin je združenih pod imenom astra, ki v grščini pomeni zvezdo; nič čudnega, ko pa njihovi cvetovi na vrtovih žarijo kot zvezdice. Grki so cvetne liste aster metali na ogenj in upali na zaščito pred kačami in pasjimi ugrizi. Ko je Zevs hotel s poplavami uničiti zemljo, je bila njegova hči Astraeja zelo razburjena in je očeta prosila, naj jo spremeni v zvezdo. Oče ji je ugodil, in ko je videla, koliko ljudi je umrlo zaradi poplav, je zajokala; kjer je na zemljo padla njena solza, je zrasla roža, astra. Astre so v Grčiji veljale za cvetlice bogov. Na Japonskem pa je astra to, kar je pri nas spominčica – ne bom te pozabil.

Poznamo nižje rastoče astre oziroma nebine, do 40 cm v višino zrastejo, in višje rastoče, ki so lahko tudi 140 cm visoke. Cvetovi so pravzaprav socvetja, ki so sestavljena iz več drobnih rumenih cvetov, po obodu pa so jezičasti cvetovi. Cvetijo v različnih barvah, najpogosteje so rožnate, bele, rdeče, modre in vijolične. Lahko spominjajo na marjetice, nekatere na krizanteme. Na vrtovih so najbolj cenjene jesenske, bolj kot enoletnice so priljubljene trajnice, nadzemni del pozimi odmre in spet odžene spomladi. Hitro se razraščajo, zato jih ne sadimo preveč skupaj, na dve leti pa jih razsadimo, to naredimo spomladi: previdno jih izkopljemo in z ostrim nožem razrežemo na več delov, vsaka rastlina naj ima tri ali štiri poganjke, starejši oleseneli del pa lahko zavržemo.



Posadimo jih v prst, ki smo jo pognojili s kompostom. Pred sajenjem predolge korenine skrajšamo. Sadimo jih na sonce, v vlažno, hladno in odcedno zemljo. Astre so občutljive za pepelasto plesen. Te je več, če rastejo v senci. Visoke sorte sadimo bolj zadaj, da jih ne bi poškodoval veter, jim priskrbimo oporo, nižje pa spredaj; obe lahko kombiniramo z drugimi rastlinami, na primer rudbekijami in travami pa hermelikami.

​In kako je z zalivanjem, saj najbolje uspevajo na soncu? Izdatno jih zalivamo le v obdobju daljše suše.

Cvetijo v različnih barvah, od bele do vijolične.
Cvetijo v različnih barvah, od bele do vijolične.
Zapišimo še, da astre, ki jih lahko v začetku jeseni kupimo v trgovinah, najverjetneje ne bodo prenesle pozebe, če pa jih posadimo na vrt spomladi, prezimijo, saj se bodo do zime dodobra ukoreninile. V zelo hladnih zimah brez snega jih zaščitimo, denimo s smrekovimi vejami.

Nič ne de, če nimate vrta, astre lahko gojimo tudi v loncih in koritih na balkonu ali terasi. Tudi v vazi jih lahko občudujemo, in to do dva tedna.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije