Zelena narava pred cvetno nedeljo: marelice končujejo cvetenje, pri breskvah popki
Po toplih in ponekod sušnih razmerah so vstop v predvelikonočni, cvetni teden pospremile padavine. Navlažena tla so sprožila intenzivno ozelenitev travnikov, gozdovi že dobivajo zeleni pridih. Pred dežjem so kmetje hiteli z deli na poljih, ponekod so gnojili, drugod sadili krompir in ostalo zgodnjo zelenjavo, na vrtovih so ponekod brnele kosilnice, marsikdo je izdeloval butarice.
Cvetna nedelja je uvod v veliki teden in številni kristjani se na ta dan udeležijo mašnega blagoslova butaric. Nekateri tradicionalno tja odnesejo oljčne vejice, drugi povezane šope leskovih ali vrbovih šib, vejic sadnega drevja, ostalega zelenja in cvetja. Nekateri med zelenje vežejo različne dodatke, od obarvanih oblancev, jabolk, pomaranč do peciva, papirnatih trakov in pentelj. Še vedno so najpriljubljenejše oljke, zato ponekod pravijo cvetni nedelji tudi oljčnica ali oljčna nedelja. Po etnološkem izročilu so glede na zelenje in okrasje ljudje butarice različno poimenovali.
Poznamo butarico ali butaro, pušelj ali pušeljc, žegen, drenek, snop, kaštron ali koštron, presnec ali presmec, pekelj, potica, prakelj ali prajtelj, beganica ali gubanica, veja, vejnik, palme, fašine. Način izdelave in izbire vrst rastlinja se prenaša iz roda v rod, tradicija je ponekod še vedno močno zakoreninjena. Iz tradicije izhaja tudi, da so kmetje izdelali velike butare, jih po blagoslovu razdrli in žegnani les raznesli po različnih koncih kmetije, kjer naj bi varoval imetje in pridelek, pospeševal rast, plodnost in odganjal zle sile ter bolezen. Nekateri so postavili blagoslovljeno zelenje v vazo, drugi na podstrešje ali vrt, včasih so jih zažigali, če se je bližala nevihta, saj naj bi to varovalo pred kmetijo pred strelo in drugimi ujmami.
Muhasto vreme
Ob prehodu v pomlad in za velikonočni čas je običajno vreme muhasto, s čimer je povezanih več slovenskih pregovorov naših prednikov, ki jim je narava narekovala način življenja. Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena. Kakršno je vreme na sveti teden, ko se pere in suši cerkveno perilo, tako bo, ko se bo seno sušilo. Če na veliki petek dežuje, bo tisto leto suša.
Brsti češenj in višenj so že močno napeti.
Tako pravijo pregovori, Sušomerovi podatki pred dežjem (na dan 23. marca) pa kažejo, da je bil dež v Pomurju, na Koroškem, Gorenjskem in Zgornjesavskem še kako potreben, saj so bile razmere že zmerno sušne. Na Gorenjskem in Zgornjesavskem do običajnih razmer primanjkuje približno 30–40 mm vode, stanje je deloma popravil dež ob zadnjem vikendu, vendar je bila količina padavin zelo raznolika, ponekod ga sploh ni bilo ali pa so bile količine pod 10 mm.
Hiter razvoj rastlin in ohladitev
V tem času so pogoste hitre temperaturne spremembe. Temperature, pred dnevi so bile že skoraj podobne zgodnjepoletnim, lahko v kratkem času spet postanejo zimske. Zaradi razpada polarnega vrtinca ravno spomladi poteka povečana izmenjava toplote med polarnimi predeli in predeli, ki ležijo južneje. Spomnimo se nekaj takih let v preteklosti: v letih 2020 in 2021 so ohladitve sovpadle z razvojnimi fenološkimi fazami sadnega drevja, ki so občutljive za negativne temperature. Najnižje temperature, ki jih rastlina prenese, in njena odpornost proti pozebi so odvisne od rastline in drugih dejavnikov. Praviloma postajajo s poznejšimi, generativnimi fenološkimi fazami manj odporne za nizke temperature (najbolj kritična sta cvetenje in faza, ko so že razviti plodiči).
Nadpovprečno toplo zgodnjepomladansko vreme je tudi letos pospešilo razvoj rastlin, tudi sadnega drevja. Stopnja fenološkega razvoja je trenutno zelo različna in odvisna od lokacije, vrste, sorte, lege ter kondicije rastlin. Medtem ko ponekod marelice že končujejo cvetenje, so pri breskvah vidni posamezni popki, na najbolj toplih legah pa prehajajo v cvetenje. Brsti češenj in višenj so že močno napeti, zgodnje sorte vinske trte so v fazi nabrekanja brsta ter v stadiju volne, jablane in hruške pa večinoma v fazi brstenja in prehajanja v fazo odpiranja brsta. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb so v Spodnji Vipavski dolini hruške po večini v fazi brstenja oz. mišjega ušesa, zgodnje sorte hrušk na toplih legah pa po večini že v fazah od rožnatega popka do balonskega stadija. Jablane so v fazi mišjega ušesa, pri zgodnjih sortah na izpostavljenih legah je že oblikovana listna rozeta z vidnimi cvetnimi popki.
Dež je bil v Pomurju, na Koroškem, Gorenjskem in Zgornjesavskem še kako potreben, saj so bile razmere že zmerno sušne.
Po padavinah se je zjasnilo in ohladilo v večjem delu Slovenije, temperature so se spet spustile pod ničlo. Spet smo trepetali v skrbeh, da bi pozebli brsti in cvetovi. Prve zelenjadnice v zelenjavnih vrtovih je dobro v tem času preventivno zaščiti s kopreno.
