Vrtičkarji težko pričakujejo maj
Ko minejo ledeni možje in polulana Zofka, začnemo presajati sadike na prosto, posejemo pa lahko že mnogo dišavnic.
Odpri galerijo
Takoj ko se Zofija poslovi, je čas za presajanje sadik paradižnika. Fotografiji: guliver/getty images
Maj je mesec, ki se ga vrtičkarji najbolj veselijo. Končno prihaja čas, ko bodo vse sadike, ki so jih več mesecev negovali in gojili v notranjih prostorih, zadihale na svežem zraku, v na novo prekopani in urejeni gredici. Pa ne le sadike, maja tudi že precej zelenjave in dišavnic sejemo kar naravnost na gredice. A za vse omenjeno kljub temu začetek maja še ni primeren. Prestati je treba še zadnjo, pravzaprav dvojno oviro – ledene može in t. i. polulano Zofko. Pankracij, Servacij in Bonifacij godujejo od 12. do 14. maja, ko je bilo nekoč pogosto še hladno in deževno. Takoj za njimi, 15. maja, goduje še sveta Zofija in na ta dan je rado deževalo, zato so jo poimenovali polulana Zofka. S presajanjem sadik na prosto je torej dobro počakati, da nesrečna četverica mine, sicer jim lahko morebiten nenaden spust temperature škoduje.
Lahko pa v začetku maja na prosto že sejemo nizek in visok fižol pa koruzo in poletno solato. Prav tako ne bo nič narobe, če med prihajajočimi prazniki na vrt postavimo oporo za rastline, ki jo potrebujejo, kot so fižol, paradižnik, jajčevci, paprika in kumare. Prav tako ne pozabimo redno okopavati in pleti pripravljenih gredic, da bodo sadike pričakali urejeni vrtovi.
Takoj ko se Zofija poslovi, pa je čas za presajanje sadik paradižnika, jajčevcev, buč in bučk, lubenic, melon in kumar. Prav tako maja na prosto sejemo mnoga zelišča, denimo šetraj, majaron, krešo, baziliko in gorčico. Bazilika se bo najbolje počutila ob paradižniku pa ob kumarah, bučah in bučkah. Ob baziliki bo dobro uspeval tudi šetraj. Majaron posejemo k fižolu, krompirju in zelju, nikakor pa ne h kumaram ali čebuli. Kumara, tudi buče in bučke, so sicer slabi sosedje mnogim zeliščem, denimo rožmarinu, žajblju in timijanu, medtem ko žajblja ne mara bazilika. Od vrtnin je v bližino bučk najbolje posaditi čebulo, fižol in paradižnik, k fižolu krompir, kumare, paradižnik, redkvice in solato, h kumaram pa čebulo, solato, grah, brokoli in zeleno. Nikakor ne bučk. Tako one kot kumare namreč močno izčrpavajo zemljo, saj potrebujejo veliko hranil, oboje potrebujejo tudi veliko prostora. Načeloma velja pravilo, da se med seboj najbolje razumejo tiste vrtnine in zelišča, ki si ne kradejo prostora, svetlobe in hranil.
Lahko pa v začetku maja na prosto že sejemo nizek in visok fižol pa koruzo in poletno solato. Prav tako ne bo nič narobe, če med prihajajočimi prazniki na vrt postavimo oporo za rastline, ki jo potrebujejo, kot so fižol, paradižnik, jajčevci, paprika in kumare. Prav tako ne pozabimo redno okopavati in pleti pripravljenih gredic, da bodo sadike pričakali urejeni vrtovi.
Takoj ko se Zofija poslovi, pa je čas za presajanje sadik paradižnika, jajčevcev, buč in bučk, lubenic, melon in kumar. Prav tako maja na prosto sejemo mnoga zelišča, denimo šetraj, majaron, krešo, baziliko in gorčico. Bazilika se bo najbolje počutila ob paradižniku pa ob kumarah, bučah in bučkah. Ob baziliki bo dobro uspeval tudi šetraj. Majaron posejemo k fižolu, krompirju in zelju, nikakor pa ne h kumaram ali čebuli. Kumara, tudi buče in bučke, so sicer slabi sosedje mnogim zeliščem, denimo rožmarinu, žajblju in timijanu, medtem ko žajblja ne mara bazilika. Od vrtnin je v bližino bučk najbolje posaditi čebulo, fižol in paradižnik, k fižolu krompir, kumare, paradižnik, redkvice in solato, h kumaram pa čebulo, solato, grah, brokoli in zeleno. Nikakor ne bučk. Tako one kot kumare namreč močno izčrpavajo zemljo, saj potrebujejo veliko hranil, oboje potrebujejo tudi veliko prostora. Načeloma velja pravilo, da se med seboj najbolje razumejo tiste vrtnine in zelišča, ki si ne kradejo prostora, svetlobe in hranil.
Kumare so zahtevne rastline, ob katerih marsikatere druge ne uspevajo dobro.
