ADVENT
Pripravite se, prihaja božič
Čeprav je adventni venček tesno povezan s krščansko simboliko, njegova zgodovina sega daleč v predkrščanski čas.
Odpri galerijo
Osnovo lahko naredimo iz smrečja, vej ali storžev.
Po krščanski tradiciji je advent čas, ki se začne štiri nedelje pred božičem in traja vse do božičnega dne. Nedelja, ki prihaja, je torej prva adventna nedelja, ko bo ob večerji zagorela prva svečka na adventnem venčku in napovedala prihod enega največjih krščanskih praznikov.
Beseda advent izvira iz latinske besede adventus in pomeni prihod oziroma pričakovanje. To je obdobje, v katerem naj bi se verniki spominjali Jezusa in z dobrimi deli, prijaznostjo ter spoštovanjem do sočloveka sledili njegovemu zgledu.
Glavni simbol adventa je adventni venček, spleten iz zelenih vejic in dopolnjen s štirimi svečami, ki zapovrstjo zagorijo vsako naslednjo nedeljo pred božičem. Čeprav je tesno povezan s krščanstvom, obstajajo dokazi, da so že keltska plemena s podobnimi simboli častila naravo, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem sončevem obratu, torej na najkrajši dan v letu, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in napovedalo prihod življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venec, izdelan iz zimzelenih rastlin. Ta je ponazarjal neskončni krog življenja in izmenjavanje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala sposobnost zemeljskih bitij preživeti mrzlo zimo, sveča, ki so jo na njem prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje. Kristjani so to simboliko sprejeli in jo za svojo vzeli že v srednjem veku. Do leta 1600 so tako katoliki kot protestanti izdelovali advente venčke in tradicija se je obdržala vse do danes.
Oblika venčka, torej krog, spominja na večnost in tok letnih časov. Zelenje, storži, lupinasti plodovi, rdeče jagode in drugi značilni okraski označujejo upanje ter vero v vnovično rojstvo. Osnovni element venčka so štiri sveče, včasih je dodana peta, osrednja. Njihova svetloba ponazarja luč in označuje življenje ter upanje. Res je, da so sveče dandanes v vseh mogočih barvah, po tradiciji pa naj bi bile tri vijolične (ponekod tudi modre) in ena roza. Vijolična je barva spokornosti in posta pa tudi pričakovanja in suverenosti Kristusa, roza je barva veselja.
Vijolična, ki zagori prvo adventno nedeljo, označuje upanje. Druga, prav tako vijolična, simbolizira mir, tretja je sveča veselja, zato je ponekod roza in oznanja prehod na radostno pričakovanje božičnega večera, četrta, vijolična, je sveča ljubezni.
Kot rečeno, je včasih na sredino venčka dodana peta, Kristusova sveča, ki je po tradiciji bela in v družbi preostalih zagori na sam božični večer.
Če se boste odločili za izdelavo svojega, lahko ostanete pri tradiciji in na obod iz smrečja pritrdite štiri sveče, lahko pa pokukate onkraj meja in osnovo izdelate iz mahu, bodike, oljčnih vejic. Namesto zelenja lahko uporabite samo storže, orehe ali druge darove narave, suho cvetje, lične kamenčke, steklene vaze. Za modernejši slog obod osnujte iz kroglic, s katerimi sicer okrasite drevesce. Tudi okrogla oblika ni več pravilo in sveče so lahko postavljene v ravni linji ali na kvadratni, trikotni, pravokotni osnovi.
Obstaja nešteto idej in kombinacij, s katerimi bo adventni venček simbolično napovedal čas, v katerem bodo po večini domov na smrečicah zažarele božično-novoletne lučke.
Po tradiciji adventni venček sestavljajo tri vijolične sveče in ena roza.
Glavni simbol adventa je adventni venček, spleten iz zelenih vejic in dopolnjen s štirimi svečami, ki zapovrstjo zagorijo vsako naslednjo nedeljo pred božičem. Čeprav je tesno povezan s krščanstvom, obstajajo dokazi, da so že keltska plemena s podobnimi simboli častila naravo, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem sončevem obratu, torej na najkrajši dan v letu, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in napovedalo prihod življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venec, izdelan iz zimzelenih rastlin. Ta je ponazarjal neskončni krog življenja in izmenjavanje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala sposobnost zemeljskih bitij preživeti mrzlo zimo, sveča, ki so jo na njem prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje. Kristjani so to simboliko sprejeli in jo za svojo vzeli že v srednjem veku. Do leta 1600 so tako katoliki kot protestanti izdelovali advente venčke in tradicija se je obdržala vse do danes.
Vijolična, ki zagori prvo adventno nedeljo, označuje upanje.
Najlepši venčki nastanejo v domači delavnici.Močna simbolika
Oblika venčka, torej krog, spominja na večnost in tok letnih časov. Zelenje, storži, lupinasti plodovi, rdeče jagode in drugi značilni okraski označujejo upanje ter vero v vnovično rojstvo. Osnovni element venčka so štiri sveče, včasih je dodana peta, osrednja. Njihova svetloba ponazarja luč in označuje življenje ter upanje. Res je, da so sveče dandanes v vseh mogočih barvah, po tradiciji pa naj bi bile tri vijolične (ponekod tudi modre) in ena roza. Vijolična je barva spokornosti in posta pa tudi pričakovanja in suverenosti Kristusa, roza je barva veselja.Najlepši venčki nastanejo v domači delavnici.
Vijolična, ki zagori prvo adventno nedeljo, označuje upanje. Druga, prav tako vijolična, simbolizira mir, tretja je sveča veselja, zato je ponekod roza in oznanja prehod na radostno pričakovanje božičnega večera, četrta, vijolična, je sveča ljubezni.
Kot rečeno, je včasih na sredino venčka dodana peta, Kristusova sveča, ki je po tradiciji bela in v družbi preostalih zagori na sam božični večer.
Pridih sodobnosti
Seveda so se adventni venčki prilagajali času. Tako se na njih pojavljajo sveče različnih barv, osnovni materiali ogrodja niso več zgolj zelene vejice smrečja in naravni plodovi, obstaja pisana paleta idej za izdelavo tega okraska, ki v vsakem primeru prinaša enako sporočilo.Jutri bomo prižgali prvo svečko.
Glavni simbol adventa je adventni venček, spleten iz zelenih vejic in dopolnjen s štirimi svečami.
Če se boste odločili za izdelavo svojega, lahko ostanete pri tradiciji in na obod iz smrečja pritrdite štiri sveče, lahko pa pokukate onkraj meja in osnovo izdelate iz mahu, bodike, oljčnih vejic. Namesto zelenja lahko uporabite samo storže, orehe ali druge darove narave, suho cvetje, lične kamenčke, steklene vaze. Za modernejši slog obod osnujte iz kroglic, s katerimi sicer okrasite drevesce. Tudi okrogla oblika ni več pravilo in sveče so lahko postavljene v ravni linji ali na kvadratni, trikotni, pravokotni osnovi.
Obstaja nešteto idej in kombinacij, s katerimi bo adventni venček simbolično napovedal čas, v katerem bodo po večini domov na smrečicah zažarele božično-novoletne lučke.
