Iphone 11 pro je simbioza strojne in programske opreme

Iphone 11 pro od spredaj ni videti nič kaj posebno drugače od lanskega iphona Xs ali dve leti starega iphona X, a ko ga obrnemo, takoj zagledamo tri (velike) kamere namesto dveh, glavna razlika pa se opazi, ko ga začnemo uporabljati. Apple že od nekdaj vztraja pri popolni povezanosti strojne in programske opreme, kar se še posebno občuti pri novem iphonu 11 in njegovem operacijskem sistemu ios, ki nosi številko 13.

Lepota ni naključje

»Mater, je lep,« je bil prvi komentar moje boljše polovice, ko je vzela novi iphone 11 pro v roke. Čeprav ima marsikdo marsikaj za povedati čez obliko iphonov, je iphone 11 pro izjemen dizajnerski kos. Zasluge za to gredo šefu oblikovanja pri Applu Jonyju Ivu, ki je znal utelesiti želje in zahteve pokojnega soustanovitelja in dolgoletnega prvega moža Appla Steva Jobsa, znanega po tem, da se je spravil nad vsako podrobnost, pa naj je šlo še za tako drobno zadevo, kot je oblika ikonic v iosu. Ive je letos napovedal slovo od dolgoletnega delodajalca, a brez skrbi – Apple, za katerega je delal 27 let, bo glavna stranka njegovega novega oblikovalskega studia LoveFrom.

Moč brez primere

Apple v svoje telefone že od iphona 4S vgrajuje lastne procesorje, ki se začenjajo s črko A: letošnji nosi polno ime A13 bionic. Za grafiko skrbi Applov štirijedrni procesor, za umetno inteligenco pa osemjedrni »nevralni pogon«. Tudi Applovi procesorji – tako kot pri drugih proizvajalcih – temeljijo na arhitekturi čipov britanskega ARM, a so tako optimizirani, da pometejo s konkurenco. In ker je tudi operacijski sistem prilagojen domačemu čipovju, je delovanje iphonov že od nekdaj raketno hitro. Vse se odpira hitro in teče gladko, celo v najzahtevnejših igrah, hitro poteka obdelovanje videa. In pri vsem skupaj ima centralni procesor v A13 bionic le šest jeder. Qualcommov snapdragon 855, ki tiktaka v večini androidnih premijskih telefonov, in Huaweijev kirin 990 imata po osem jeder. Pa še to: iphone 11 pro ima le 4 GB delovnega pomnilnika – primerljivi junaki preostalih proizvajalcev ga imajo (vsaj) še enkrat toliko.

Nova kamera

Največji korak naprej pa je Apple naredil na področju fotografije in videa. Iphone 11 pro (in njegov večji brat 11 pro max) sta opremljena s trojno glavno kamero, pri čemer imajo vsa tri zrkla po 12 milijonov točk. Standardna kamera (26 mm) je takšna kot pri lanskem iphonu Xs, telefoto kamera (52 mm) ima zdaj bolj odprto zaslonko (f/2,0 namesto f/2,4), nova kamera pa je ultra širokokotna (13 mm), kar telefonu omogoča skupno štirikratno optično povečavo (podobno kot pri samsungu galaxy S10 in huaweiju mate 30 pro). Prvi dve kameri obvladata samodejno ostrenje in imata optično stabilizacijo slike, tretja pa nič od tega.

Prenovljena je prednja selfie kamera, ki ima zdaj 12 milijonov točk namesto sedem, poleg tega zajame širši kot (23 mm namesto 30 mm). Pomaga ji globinski senzor, ki skrbi za učinek zamegljenega ozadja, animojije (animirane emojije) in odklepanje s prepoznavanjem obraza. Apple je pri delanju selfiejev, če snemamo s telefonom pokonci, obdržal stari pogled oziroma ločljivost 7 MP, če pa fotoaparat postavimo vodoravno, se ločljivost in zorni kot povečata. No, med pogledoma se da ročno preklapljati z navidezno tipko na zaslonu.



In fotografije so naravnost super: ostre, kontrastne in brez šuma. V primerjavi s Huaweijevo umetno inteligenco, ki prepoznava prizore in prilagaja nastavitve za čim bolj atraktivno sliko, iphone ne pretirava s kontrasti in barvami, zato so slike na prvi pogled morda videti nekoliko bolj blede, a zato toliko bolj naravne. Tako ali tako pa se jih da naknadno obdelati v (Applovi) aplikaciji photos ali kateri drugi, kot je priljubljeni snapseed. Ultra širokokotna leča se izkaže za zelo uporabno, čeprav so posnetki z njo malce slabši od tistih, narejenih s standardno ali telefoto lečo. A še vedno gre za odlične posnetke.

Nove foto finte

Apple se je veliko ukvarjal tudi s programskim delom kamere. Ko fotografiramo, nam aplikacija na zunanjih robovih pokaže, kaj vse bi lahko še videli s širšim objektivom, če pa v nastavitvah kamere (do katerih po applovsko ne dostopamo znotraj aplikacije, ampak v sistemskih nastavitvah) izberemo možnost photos capture outside the frame (zajemanje fotogafij zunaj okvirja), lahko vse to postorimo tudi naknadno v aplikaciji photos, saj bo kamera zajela fotografijo tudi z ultra širokokotno lečo (dodatni posnetki se samodejno izbrišejo po 30 dneh). Recimo da smo s standardno lečo že naredili fotografijo, pa smo nekoga ali nekaj nerodno odrezali. Ni panike, v photos tapnemo na edit (uredi) in nato na ikonico crop (obreži) in pokaže se nam celotna slika, ki jo lahko poljubno obrezujemo. In tudi če shranimo spremembe, se lahko pozneje še vedno vrnemo v prvotno stanje. Edina slabost je, da vse to zavzame veliko prostora, tako da se bo telefon z osnovno količino shrambe (64 GB) hitro napolnil, saj iphoni že tradicionalno ne »šmirglajo« spominskih kartic. Rešitev je nakup telefona z 256 ali 512 GB shrambe ali (naročniška) shramba v icloudu ali katerem drugem oblaku.



Potem pa je tukaj še nočni način, ki ga konkurenca pozna že nekaj časa. Ko je svetlobe premalo, bo iphone sam slikal v nočnem načinu, pri katerem bo naredil serijo različno osvetljenih posnetkov, nakar bo s pomočjo nevralnega procesorja izbral najboljše ter jih združil v eno sliko. Stvar deluje z običajno in telefoto kamero, v ultra širokokotnem načinu pa ne. Rezultati so odlični.

Niti pri videu človek ne najde pripomb: iphone 11 pro obvlada vse aktualne formate od 720 p prek 1080p do 4K s 60 fps (sličicami na sekundo), počasni posnetki pa gredo do 240 fps pri ločljivosti 1080p. Stabilizacija videa je vrhunska, posnetki brezhibni in zadnjih nekaj let je tudi zvok v stereo tehniki. Izpostaviti je treba zoom »kolesce« med snemanjem videa, ki deluje zelo dobro, le pri prehodu iz standardne na ultra širokokotno kamero se opazi malce zamika. Počasne posnetke (120 fps) zna snemati tudi prednja kamera – pri Applu so jih poimenovali slofie. Ne vem sicer, čemu naj bi služili, a komu se bodo že zdeli fini. Tako kot animirani emojiji.

Končno vzdržljiva baterija

Izboljšali so oled zaslon, ki ima zdaj dvakrat večji kontrast kot iphone Xs, poleg tega pa je še svetlejši. Ločljivost je tipično applovska: pri 5,8 palca diagonale ima zaslon 2436 krat 1125 točk. Ena največjih pridobitev pa je močnejša baterija: njena kapaciteta 3046 mAh na papirju sicer ni nič pretresljivega, a z varčnim procesorjem in izboljšano programsko optimizacijo porabe baterije zdaj brez težav zdrži dan do dva (normalne) uporabe. Obvlada tudi hitro polnjenje in končno so v škatlo priložili močnejši napajalnik, ki baterijo v pol ure napolni do 58 odstotkov. Novo različico operacijskega sistema ios 13 bomo podrobneje obdelali v ločenem članku. Na koncu lahko mirno sklenem: končno iphone, ki bi ga res imel. Če le ne bi bil tako drag ...