SLOVENIJA IZ SRCA

Ideja za izlet: Štrekna – koroška kolesarska pot

Objavljeno 03. avgust 2020 15.45 | Posodobljeno 03. avgust 2020 15.18 | Piše: Renata Picej

Izjemni turistični produkt dopolnjuje turistično ponudbo slovenske Koroške in na severu Slovenije kolesarjenje prepleta z dediščino treh, Slovencem bolj malo znanih dolin: Mislinjske, Dravske in Mežiške.

Marovškov kozolec na severnem robu Turiške vasi je spomenik lokalnega pomena. Gre za dvojni vezani kozolec oziroma toplar, zasnovan v obliki grškega križa. Kaže, da so na svetu le trije takšni primeri.
Štrekna je koroški izraz za železniško progo. Potem ko je Slovenska železnica svojo železno cesto med Velenjem, Slovenj Gradcem in Dravogradom leta 1968 opustila, je ta vse bolj propadala skupaj s predori, v nekaterih so sicer gojili šampinjone, viadukti, mostovi in tipičnimi pomniki nekdanje proge. Danes nemo bliskajo pozdrave mimovozečim kolesarjem.

Nekoč vlak, zdaj kolesa

Vlaka ni več. Ostal je oddaljen spomin na črne lokomotive, piske in iskre. In nostalgija! Vse do trenutka, ko se je po Mislinjski dolini, in po štrekni, razlila asfaltna kolesarska steza in je železniška trasa postala ena najlepše urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom, mimo Mislinje in Slovenj Gradca, kjer se tik pred Dravogradom za zdaj konča, na 24 kilometrih ponuja pravo kolesarsko razkošje. Že v bližnji prihodnosti naj bi jo uredili tudi pri Dravogradu in jo tako povezali z Dravsko kolesarsko potjo.

Prešerno lahka proga

image
Slovenj Gradec vabi v srednjeveško jedro in predstavlja rojstno hišo Huga Wolfa, Koroško galerijo likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej ter cerkev sv. Elizabete in špitalsko cerkev sv. Duha.
Zaradi konfiguracije tal, ko se od Mislinje navzdol nenehno spušča, je Štrekna primerna za vse, ki ljubijo kolesarjenje. Zagotavlja bohotne razglede. Spremlja življenje po vaseh in zaselkih ter prinaša veter v lase. Prijazna je do vseh, ki poganjajo pedala, posebno naklonjena družinam in spogledljiva s starejšimi. Medtem ko se od vstopne točke v Gornjem Doliču skozi dva predora rahlo vzpenja, da v Mislinji doseže 590 višinskih metrov, se potem prešerno zlekne po pokrajini med Uršljo goro in Pohorjem, ter v Otiškem Vrhu pristane na 345 metrih nadmorske višine.

Oba predora sta osvetljena, celotna pot je nezahtevna in ločena od prometa. Pozornost je nujna na mestih, kjer se trasa križa z lokalnimi cestami ali v Slovenj Gradcu, če si ga kolesar želi spoznati. Štrekna namreč tukaj ponudi dve poti – prva vodi mimo mesta, druga skozi mestno jedro.

Ob poti

Ko skozi osvetljene predore prispeš do Mislinje, ti oko pobegne na stavbo z napisom Vagon. Takoj ti postane jasno, da si pred nekdanjo železniško postajo, in ko v notranjosti opaziš originalno notranjo opremo – lesene klopi in mize iz nekdanjih starinskih vagonov, kot jih najdemo samo še v železničarskem muzeju, si vesel, da si šel na pot.

Motorik ali gibalni park ob Štrekni pri Turiški vasi dopolnjuje presenečenja na Štrekni in ponuja sprostitev za kolesarje ali pohodnike na poti. Uporabna lesena igrala so namenjena razgibavanju udov in popestritvi počitka.

Do Slovenj Gradca je ob eni infrastrukturno najbolje urejenih slovenskih kolesarskih poti možno najti stranišča, pitnike vode, klopi, usmerjevalne table do sezonske zelenjave in drugih »postaj«. Naletiš tudi na leseno počivališče Jonti, kjer lahko iz avtomata izbereš želeno pijačo.

Pot naprej proti Dravogradu še čaka na poplemenitenje, vendar je kolesarjene še naprej prijetno in nezahtevno. Kdor po glavni cesti med Otiškim Vrhom in Dravogradom (2 km) prikolesari do mesta na Dravi, pa se lahko odpravi proti Avstriji (urejena kolesarska infrastruktura) ali proti Mariboru.

Zavetnica Štrekne?

image
Ob Motorik parku srečam družino Bevc iz Grobelnega, ki se na Štrekno rada vrača.
Štrekna se na svoji poti zlepa ne umakne nadzoru sv. Uršule, najvišje ležeče cerkve na Slovenskem. Na Uršlji gori, v stari časih imenovani Plešivec, so jo zgradili trdni okoliški kmetje, ko je protestantizem že močno trkal na vrata. Želeli so postaviti tak božji hram, da v sedmih okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na takšni višini. Na 1699 metrih.

Osemnajstega avgusta 1602 jo je posvetil ljubljanski škof Hren, kmetje pa so bili prepričani, da petih reči pod plaščem sv. Uršule nikoli ne bo manjkalo: dobrotljivosti, kruha, mošta, volne in »ta prave krščanske vere«. Razgledna Gora, kot ji pravijo domačini, mežika pozdrave in vabi k vzponu. Ne zgolj pohodnike, tudi kolesarje, saj na vrh pelje široka gozdna cesta.

Namig za izlet

Štrekna je idealna pravzaprav za vsakogar. Domačini jo uporabljajo za popestritev vsakdana. Kolesarji iz vse Slovenije pa za izlet ali dopolnitev dopusta, ki ga preživljajo v bližini. Na Pohorju, v Šentanelu, pod Uršljo ... Med bisere koroških turističnih doživetij nedvomno spadajo Geopark Karavanke, Podzemlje Pece turistični rudnik in muzej, Dravski splavarji Šarman iz Javnika, Dvorec Bukovje Dravograd in obisk Slovenj Gradca.
 

Štrekna bus

Je servis posebnega pomena – tridesetsedežni avtobus s prikolico za 16 koles, ki vozi na relaciji med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom ter kopalnim jezerom v Labotu (Lavamünd) na avstrijski strani. V poletnih mesecih, juliju in avgustu, vozi dvakrat na dan vsak dan. Maja, junija in septembra pa ob vikendih in praznikih. Cena voženj z brezplačnim prevozom koles znaša na relaciji Velenje–Dravograd 4,70 evra in od Dravograda do Labota/Lavamünda 2. Novost je podaljšanje proge do Velenjskega jezera. V Labotu/Lavamündu je možen prestop na kolesarski avtobus do Volšperka/Wolfsberga.

Srčni novinarji
Društvo turističnih novinarjev Slovenije (TNS) pod vodstvom predsednika Draga Bulca se je odzvalo na pobudo Nedeljskih novic, da člani društva prispevajo svoj kamenček v mozaik podpore slovenskemu turizmu, ki ga je prizadela koronakriza. Med letošnjim posebnim poletjem bomo tako v Nedeljskih novicah objavljali njihove reportaže o destinacijah, ki so jim še posebno pri srcu – o njih pišejo iz srca in morda vas spodbudijo, da se tudi sami prepričate o teh biserih naše domovine. Člani Društva turističnih novinarjev Slovenije so se odpovedali honorarju.

Na sončnem ramenu Pohorja, pod Kopami
Turistična kmetija Sonce
Namestitev in zajtrk
Legen 178
2382 Šmartno pri Slovenj Gradcu
Tel. 040 701 708
Privoščite si velikopoteznost namestitve!

V centru Slovenj Gradca
Hotel in Hostel
Vila Pohorje
Francetova cesta 2
2380 Slovenj Gradec
Tel. 030 653 262
Obvezno naročite babičino kavo!

Pod Uršljo goro
Turistična kmetija Ravnjak
Sele 37
2380 Slovenj Gradec
Tel. 041 787 090
Oglejte si plešoča drevesa in stoletni hruškov drevored.




Deli s prijatelji